Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kolo (76-100)


  1.      kolosálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. nenavadno velik, velikanski: kupola se dviga nad kolosalno rotundo / ekspr. ima kolosalne želje 2. ekspr. čudovit, sijajen: od tod je kolosalen razgled / kolosalna zabava kolosálno prisl.: to je naravnost kolosalno ♪
  2.      kolosálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost kolosalnega: kolosalnost novih stavb / ekspr. kolosalnost njegovih idej ♪
  3.      koloséj  -a m (ẹ̄) pri starih Rimljanih velikemu amfiteatru podobna stavba: graditi kolosej / Kolosej taka stavba v Rimu ♪
  4.      kolosèk  in kolosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) zastar. kolesnica, tir: od dežja razmočen kolosek / nobena stvar ga ni vrgla iz starega koloseka ♪
  5.      kolotéčina  -e ž (ẹ̑) knjiž. kolesnica, tir: kolovoz je bil med kolotečinama porasel z gosto travo; spotikala sta se po suhih kolotečinah / vola sta s težavo vlekla voz po strmi kolotečini kolovozu / življenje se spet vrača v stare kolotečine ♦ avt. razdalja med sprednjima ali zadnjima kolesoma vozila ♪
  6.      kolotèk  in koloték -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. avt. razdalja med sprednjima ali zadnjima kolesoma vozila: kolotek je tisoč štiristo milimetrov / kolotek sprednjih, zadnjih koles 2. knjiž., redko krožnica, tir: zvezda ima svoj kolotek; pren. takšen je kolotek prave kulture ♪
  7.      kolovódja  -e tudi -a m (ọ̑) slabš. vodja, voditelj: bil je kolovodja mednarodne tolpe; kolovodje so polovili in pozaprli ♪
  8.      kolovòz  -óza m (ȍ ọ́) 1. ozka, preprosta pot za vprežna vozila: v vas se pride po strmem, kamnitem kolovozu / kolovoz gre tik ob hiši 2. redko, s predlogom ustaljen način življenja, delovanja; kolesnica, tir: še zmeraj je v starih, zvoženih kolovozih ♪
  9.      kolovózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kolovoz: kolovozne kolesnice / kolovozna pot kolovoz ♪
  10.      kolovóznica  -e ž (ọ̑) redko 1. kolesnica, tir: v kolovoznicah se je nabirala voda / to bi ga skoraj vrglo iz kolovoznice 2. kolovoz: voz je obstal na razmočeni kolovoznici ♪
  11.      kolóvrat  -a m (ọ̑) 1. lesena priprava za ročno predenje: poganjati, vrteti kolovrat; presti na kolovratu; sedeti pri kolovratu, za kolovratom 2. nar. klepetava ženska, navadno starejša: tega kolovrata ne morem poslušati ◊ etn. kolovrat lesena ali kovinska priprava za zategovanje vrvi pri povezovanju s senom naloženega voza; lončarski kolovrat lončarsko kolo, vreteno ♪
  12.      kolóvraten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od kolovrat: kolovratno kolo ♪
  13.      kolovráten  -tna -o prid. (á ā) ekspr., redko ki (rad) hodi brez cilja: kolovraten fant / kolovratno popotovanje ♪
  14.      kolovrátenje  -a s (á) glagolnik od kolovratiti: kolovratenje po mestnih ulicah / vrnil se je s svojega dolgega kolovratenja po svetu ♪
  15.      kolovrátež  -a m (ȃ) ekspr. kdor (rad) hodi brez cilja: avto je zbil nekega vinjenega kolovrateža ♪
  16.      kolovrátiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je kolovratil po cesti / zgrešil je pot in kolovrati kar počez preko njiv 2. hoditi brez cilja: ves dan je kolovratil okrog; kolovrati po gozdu // slabš. hoditi: pogosto kolovrati tod mimo / samo okrog kolovrati, nič ne dela ● slabš. dvajset let je kolovratil po svetu bival, živel v različnih krajih zunaj doma ♪
  17.      kolovŕt  -a m (ȓ) zool. kovinsko se lesketajoč manjši hrošč, ki drsi po vodni gladini, Gyrinus natator ♪
  18.      ántikolonialízem  -zma m (ȃ-ȋ) gibanje proti kolonializmu: bojevniki antikolonializma / politika antikolonializma ♪
  19.      ávtokolóna  -e ž (ȃ-ọ̑) kolona avtomobilov: prehitevati avtokolono; vojaška avtokolona ♪
  20.      bakologíja  -e ž (ȋ) nauk o sviloprejkah ♪
  21.      dekolonizácija  -e ž (á) odprava, odpravljanje kolonializma: popolna, postopna dekolonizacija; proces dekolonizacije ♪
  22.      dobičkolóvec  -vca m (ọ̑) slabš. kdor pri vsem išče dobiček, korist: ta človek je pravi dobičkolovec ♪
  23.      dobičkolóvstvo  -a s (ọ̑) redko dobičkarstvo: umazano dobičkolovstvo ♪
  24.      dvókoló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) knjiž. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo: voziti se z dvokolesom; razprodaja najdenih dvokoles / motorno dvokolo motorno kolo, motor ♪
  25.      dvókolónski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) tisk. postavljen v dveh kolonah, stolpcih: dvokolonski stavek / na prvi strani je jubilantova dvokolonska slika slika v širini dveh kolon, stolpcev ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA