Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kolo (26-50)



  1.      kolomàz  in kolomáz -áza m ( á; ) mazivo za os pri kolesu: namazati s kolomazom
  2.      kolomáznica  -e ž () redko posoda za kolomaz: stal je pri vozu z veliko kolomaznico v roki
  3.      kolombína  -e ž () mlada, navihana ženska gledališka oseba: igra kolombine in harlekina je bila dobra
  4.      kolomíja  -e ž () nar. vzhodnoštajersko sled, ki jo zapusti kolo vozila; kolesnica: v razmočenih tleh je bilo videti cikcakaste kolomije
  5.      kólomon  in kolomón -a m (ọ̑; ọ̑) po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: mikale so ga skrivnosti starih kolomonov
  6.      kólomonov  in kolomónov -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen / preganjati bolezen s kolomonovim žegnom
  7.      kolón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah najemnik zemlje: izkoriščanje kolonov / briški koloni // pri starih Rimljanih svoboden najemnik zemlje: koloni in latifundisti 2. redko kolonialni veleposestnik: izgnati evropske kolone
  8.      kolóna  -e ž (ọ̑) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku / hodili so v koloni po eden drug za drugim / dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone 3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona 4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji ◊ adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese
  9.      kolonáda  -e ž () arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče: kolonade pred baziliko; kolonada iz belega marmorja; dvorišče z velikimi kolonadami
  10.      kolonát  -a m () v nekaterih deželah odnos med lastnikom zemlje in kolonom: kolonat se je v Dalmaciji zelo dolgo obdržal / starorimski kolonat
  11.      kolonátski  -a -o prid. () nanašajoč se na kolonat: kolonatski odnosi / kolonatski sistem
  12.      kolonél  -a m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med nonparejem in petitom
  13.      kolonélo  -a m (ẹ̑) v Italiji polkovnik: povelje je izdal kolonelo
  14.      koloniále  -a m, tudi neskl. () redko trgovina s kolonialnim blagom: kupuje v kolonialu
  15.      koloniále  -niál ž mn. () redko kolonialno blago: trgovina s kolonialami
  16.      koloniálec  -lca m () ekspr. kolonialist: odnos kolonialcev do domorodnega prebivalstva
  17.      koloniálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kolonialiste ali kolonijo: kolonialna odvisnost; kolonialne vojne / kolonialni sistem; obsodba kolonialne politike / izkoriščanje kolonialnih narodov; kolonialne dežele kolonije; kolonialne države države, ki imajo kolonije; izguba kolonialne posesti / kolonialno blago blago iz kolonij, zlasti živila, začimbearhit. kolonialni slog slog, ki posnema arhitektonske oblike matične dežele, zlasti Anglije
  18.      kolonialíst  -a m () pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: mržnja domačih prebivalcev do kolonialistov / ekspr. beli kolonialisti // nav. mn., ekspr. kolonialna država: akcija je prekrižala račune kolonialistov
  19.      kolonialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolonialiste ali kolonializem: kolonialistična intervencija v Kongu / kolonialistična ideologija
  20.      kolonialízem  -zma m () v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel: boj proti kolonializmu / angleški, klasični kolonializem
  21.      koloníja  -e ž () 1. v kapitalizmu dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij 2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; jugoslovanska kolonija v Franciji 3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija 4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija 5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah ◊ um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja
  22.      koloníst  -a m () 1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini 2. redko kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije
  23.      kolonístovski  -a -o prid. () nanašajoč se na koloniste: kolonistovska naselbina / kolonistovske vojne kolonialne
  24.      kolonizácija  -e ž (á) glagolnik od kolonizirati: srednjeveška nemška kolonizacija Poljanske doline; kolonizacija notranjosti dežele / evropska kolonizacija Afrike
  25.      kolonizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na koloniste ali kolonizacijo: deželo so prekrili novi kolonizacijski sloji / kolonizacijsko območje

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA