Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kola (14-38)



  1.      kolagén  -a m (ẹ̑) biol., kem. beljakovina, ki sestavlja oporni del vezivnega tkiva: vezivno tkivo sestoji iz kolagena, elastina in retikulina
  2.      kolagénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od kolagen: kolagenska vlakna
  3.      kolájna  -e ž () 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom; medalja: izdelovati kolajne in plakete; srebrna, zlata kolajna; težka kolajna; trgovina s kolajnami 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi kolajno; pripeti si kolajno / odlikovati koga s kolajno za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti kolajne / bronasta kolajna ki se podeli za tretje mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske kolajne / žarg., šport. favorit je zlata kolajna z olimpijskih iger dobitnik te kolajneekspr. dobiti kolajno biti eden izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejšem) športnem tekmovanju 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je že veliko kolajn / ostal je brez kolajne
  4.      koláps  tudi kólaps -a m (; ọ̑) med. 1. nenadna telesna slabost zaradi nezadostnega krvnega obtoka: prišlo je do kolapsa / srčni kolaps 2. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; upad, sesedenje: umetno povzročiti kolaps pljuč
  5.      kolár 1 -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem lesenih delov vozov: polomljeno kolo odnesi h kolarju / fant se uči za kolarja
  6.      kolár 2 -ja m (ā) bel, trd ovratnik katoliških duhovnikov: župnik je bil v civilni obleki in brez kolarja ∙ ekspr. za vedno se je poslovil od kolarja opustil je duhovniški poklic
  7.      koláriti  -im nedov.) knjiž. opravljati kolarska dela: poleti kmetuje, pozimi pa predvsem kolari
  8.      kolárna  -e ž () 1. kolarska delavnica: v kolarni je bilo prijetno toplo 2. redko kolnica: kolarna je bila čisto prazna
  9.      kolárnica  -e ž () 1. kolarska delavnica: kolarnico je imel v zadnjem delu hiše 2. nar. kolnica: postavil je nov hlev in kolarnico; zapelji voz v kolarnico
  10.      kolárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kolarje ali kolarstvo: kolarski les; kolarsko orodje / kolarska obrt
  11.      kolárstvo  -a s () obrt za izdelovanje lesenih delov vozov: kolarstvo in sodarstvo
  12.      kôlast  -a -o prid. (ó) ekspr. podoben kolu: kolaste črke / visok kolast fant
  13.      koláš  -a m (á) nar. belokranjsko plesalec kola: fant se je takoj pridružil kolašem
  14.      kolášica  -e ž (á) nar. belokranjsko plesalka kola: belo oblečeni kolaši in kolašice
  15.      kôlaterálen  -lna -o prid. (-) publ. stranski, manj bistven, spremljevalen: razpravljajo o kolateralnih ukrepih za razorožitev
  16.      kólati  -am nedov. (ọ̑) nar. belokranjsko plesati kolo: sprva so kolali počasi, nato pa vedno hitreje
  17.      kolavdácija  -e ž (á) teh. strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, z odpravo obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdacija nove šole
  18.      kolavdacíjski  tudi kolavdácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na kolavdacijo: kolavdacijski ogled stolpnice / kolavdacijska komisija
  19.      kolavdírati  -am dov. in nedov. () teh. strokovno pregledati opravljeno delo, zlasti v gradbeništvu, in odpraviti obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdirati most kolavdíran -a -o: zgradba je že kolavdirana
  20.      kolávta  -e ž () nar. štajersko slab, razmajan voz, avto: pripeljal se je s staro polomljeno kolavto // voz, avto sploh: odkar se vozi s kolavto, me več ne pozna
  21.      koláž  -a tudi colláge -ea [kolaž] m () 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa, lepljenka: gvaš in kolaž / izdelki v kolažu // slika v tej tehniki: kupil je lep kolaž 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirični kolaž / dramski kolaž
  22.      bríškola  -e ž () nar. primorsko italijanska igra s kartami: partija briškole
  23.      brókola  -e ž (ọ̑) nav. mn. brokoli
  24.      čokoláda  -e ž () živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado; čokolada v prahu; tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje // pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado
  25.      čokoládast  -a -o prid. () po barvi podoben čokoladi: čokoladaste oči

   1 14 39 64 89 114 139 164  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA