Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (9.403-9.427)


  1.      debelína  -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk) ♪
  2.      debelínka  -e ž (ȋ) žarg., les. debelinski skobeljnik: mizarski stroj s poravnalnikom in debelinko ♪
  3.      debelínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debelino: debelinski prirastek lesa; debelinska rast rast v debelino ♦ gozd. debelinski razred drevja; debelinsko šestilo šestilo za merjenje premera debel; les. debelinski skobeljnik stroj za skobljanje lesa na zaželeno debelino ♪
  4.      debelítev  -tve ž (ȋ) redko debeljenje: debelitev prašičev / debelitev drevja ♪
  5.      debelíti  -ím nedov. (ȋ í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati ♪
  6.      debelíž  -a m (í) redko denar večje vrednosti, navadno bankovec: plačati z debeližem; srebrn debeliž; drobiž in debeliž ♪
  7.      debélka  -e [tudi u̯k] ž (ẹ̑) nar. belokranjsko koruza ♪
  8.      debélkast  -a -o [u̯k in lk] prid. (ẹ̑) ekspr. nekoliko debel: debelkasta natakarica ♪
  9.      dêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
  10.      dêbelnat  -a -o [bǝl] prid. (ē) redko deblat: debelnata drevesa ♪
  11.      debelo...  prvi del zloženk nanašajoč se na debel: debeloglav, debelozrnat; debelokožec, debeloličnost ♪
  12.      debelobúčen  -čna -o prid. (ȗ) šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar ♪
  13.      debeloglàv  in debelogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini ♪
  14.      debeloglávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec ♪
  15.      debeloglávost  -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo ♪
  16.      debelolíčnost  -i ž (ȋ) debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost ♪
  17.      debelonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele noge: debelonogi konji / debelonoga miza ♪
  18.      debelorít  -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima debelo zadnjico: debeloriti konji ♪
  19.      debelorítnica  -e ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: krčmarjeva žena je bila dobrodušna debeloritnica ♪
  20.      debelorítnik  -a m (ȋ) nizko kdor ima debelo zadnjico ♪
  21.      debelozŕn  -a -o prid. (ȓ r̄) debelozrnat: debelozrn pesek / debelozrna koruza ♪
  22.      debelozŕnat  -a -o prid. (ȓ) ki ima debela zrna: debelozrnat pesek, smodnik / debelozrnata koruza ♪
  23.      debelúhar  -ja m (ȗ) slabš. zelo debel človek: debeluhar je komaj prišel do vrha ♪
  24.      debelúšast  -a -o prid. (ú) ekspr. nekoliko debel: debelušasta kuharica / debelušaste vrečke sladkorja ♪
  25.      debelúšček  -čka m (ȗ) ljubk. debel človek, navadno otrok: novi kolega je bil simpatičen debelušček; rdečeličen debelušček je čofotal po vodi ♪

   9.278 9.303 9.328 9.353 9.378 9.403 9.428 9.453 9.478 9.503  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA