Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (9.151-9.175)
- črnávka tudi črnjávka -e ž (ȃ) modrikasta lisa, podplutba pod kožo: od udarcev so se delale klobase in črnavke; iz pretepa so odnesli nekaj prask in črnavk ♪
- črnávkast tudi črnjávkast -a -o prid. (ȃ) redko poln črnavk: pretepli so ga, da je bil ves črnavkast ♪
- črnè -éta m (ȅ ẹ́) slabš., redko kdor ima črne lase, temno polt: pri hiši so bili sami črneti ♪
- čŕnec -nca m (ȓ) 1. človek črne rase: ameriški črnci; boj za enakopravnost črncev 2. redko črna žival, navadno konj: rjavec in črnec 3. zastar. črna kava: skodelica dišečega črnca ♪
- črníca -e ž (í) 1. zelo rodovitna črna prst: prhka gozdna črnica; mastna, plodna črnica 2. rabi se samostojno ali kot prilastek temen sadež ali rastlina, ki ga rodi: cepil je češnje črnice in belice; sladke, trde črnice // nar. severovzhodno borovnica: nabirati črnice 3. črnavka: od udarcev so ostale rane in črnice ◊ agr. črnica konoplja z ženskimi cveti; bot. praprot črnica rastlina s temno rjavim pecljem in listnim vretenom, Asplenium trichomanes; zool. črnica velika nestrupena primorska kača temne barve, Coluber viridiflavus carbonarius; čopasta črnica raca s črnim čopom na tilniku, Nyroca fuligula ♪
- črníkast -a -o prid. (í) ki je nekoliko črne, temne barve: črnikast dim; črnikasti oblaki; ženska črnikastega obraza; prsti so postali črnikasti / bil je suh, črnikast človek črníkasto prisl.: črnikasto siva ali črnikastosiva gmota ♪
- črníkav -a -o prid. (í) redko črnikast: črnikava tkanina ♪
- črnílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na črnilo: črnilni madeži / črnilni svinčnik tintni svinčnik ♦ zool. črnilna žleza žleza, ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino ♪
- črnílo -a s (í) 1. sredstvo za pisanje in tiskanje, navadno črne barve: pisati, umazati se s črnilom; tiskarsko črnilo; radirka za črnilo / rdeče črnilo ∙ ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo 2. črno barvilo: čevljarsko črnilo ♪
- črnílovka -e ž (ȋ) gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek: kostanjevo lubje kaže znake črnilovke ♪
- črnína -e ž (í) 1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli 2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine 3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina // trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva 4. redko kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini ♪
- čŕniti -im in črníti -ím nedov. (ŕ; ȋ í) delati kaj črno, temno: črniti čevlje; črniti lase; črni si obrvi // raba peša slabo govoriti o kom, tožiti koga: povsod je črnila svojo sosedo; ob vsaki priliki ga črni pri nadzorniku čŕniti se in črníti se knjiž. temno se odražati, kazati: v daljavi se je črnila temna proga; skale se črnijo izpod snega ♪
- črnják -a m (á) slabš., redko človek črne rase; črnec: ne mara črnjakov // kdor ima črne lase, temno polt ♪
- črnjáv -i ž (ȃ) knjiž., redko črnjava, črno: splakniti črnjav s sebe ♪
- črnjáva -e ž (ȃ) 1. knjiž., ekspr. kar je črno: izza gore se vzdiguje grozeča črnjava / bujna črnjava na njeni glavi // redko lastnost črnega, črna barva; črnina: črnjava hudournih oblakov; črnjava gozda 2. les. temnejši les v sredini debla: črnjava hrasta; črnjava in beljava ♪
- čŕnka -e ž (ȓ) 1. ženska črne rase: afriške črnke 2. ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: črnka in plavolaska 3. redko črna žival: naša črnka pridno nese; črnka ima telička ♪
- črno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na črn: črnokožec, črnolas, črnook; črnoglednež ♪
- črno... 2 prvi del zloženk, kakor črnolisast, črnopikast, črnosiv, črnovzorčast ipd., gl. črn ♪
- črnočêl -a -o prid. (ȇ ē) zool., v zvezi črnočeli srakoper srakoper s črnim čelom, Lanius minor ♪
- črnočêlec in črnočélec -lca m (ȇ; ẹ̑) nar. črnočeli srakoper ♪
- črnodlák in črnodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima črno dlako: črnodlak pes ♪
- črnoglàv in črnogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima črno glavo: črnoglav konj / črnoglav deček črnolas ♦ zool. črnoglavi strnad ♪
- črnoglávček -čka m (ȃ) redko črnoglavka: črnoglavček skaklja po smreki ♪
- črnoglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. kdor vidi vse v življenju slabše, kot je: nekaterim črnogledom se je zdel načrt neizvedljiv ♪
- črnogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki vidi vse v življenju slabše, kot je: opogumil je črnoglede malodušneže / črnoglede misli; črnogleda napoved o usodi človeštva 2. redko ki jezno, neprijazno gleda: oblasten in črnogled fašistični oficir črnoglédo prisl.: črnogledo razpoložen ♪
9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251