Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (8.701-8.725)



  1.      cvetíca  -e ž (í) 1. redko roža, cvetlica: cvetica lepo diši; trgati cvetice; bele cvetice; šopek cvetic 2. agr. vonj vina: muškatova cvetica; vina z izrazito cvetico ◊ vet. večja bela lisa na čelu živali, zlasti konja
  2.      cvétje  -a s (ẹ́) 1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj // rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo 2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja ● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor
  3.      cvétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cvetica ali cvetlica: dišeča, nežna cvetka; jesenska cvetka; pren., ekspr. cvetka poezije ● iron. to ti je (prava) cvetka lahkomiselno, lahkoživo dekle; ekspr. kje si pobral to cvetko neprimerno, nedostojno besedo; ekspr. tam je zrasla ta nežna cvetka to nežno dekle; iron. govor, poln retoričnih cvetk stilnih posebnosti; šalj. cvetke iz dijaškega življenja šaljive, zanimive zgodbe
  4.      cvetlíca  -e ž (í) 1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice ∙ ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno 2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica
  5.      cvetličár  tudi cvetlíčar -ja m (á; ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
  6.      cvetlíčnik  -a m () redko cvetlični lonec: cvetličniki na oknih
  7.      cvetličnják  -a m (á) pokrit prostor za gojenje cvetlic: stene cvetličnjaka; temperiran zrak v cvetličnjaku // redko cvetlični vrt: pred hišo si je uredil lep cvetličnjak
  8.      cvetníca  -e ž (í) nar. zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja
  9.      cvétnik  -a m (ẹ̑) 1. knjiž., redko antologija, izbor: cvetnik slovenskega pesništva 2. zastar. cvetlični vrt: nad skalovjem se širi cvetnik, poln najlepših cvetlic 3. agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: sadijo cvetnik in bintje
  10.      cvetnják  -a m (á) 1. redko cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic 2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki
  11.      cvetobêr  in cvetobér -a m (; ẹ̑) knjiž., redko antologija, izbor: cvetober ljudskih pravljic / ekspr. cvetober iz njegovega polemičnega slovarja / nedokazanih trditev je v njegovem spisu za obsežen cvetober zbirko
  12.      cvétovec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nekateri so prinesli zelo visoke cvetovce
  13.      cvíba  -e ž () redko rozina, cveba
  14.      cvíbak  -a m () pog. prepečenec: za pot so se preskrbeli s cvibakom in slanino
  15.      cvíč  -a m () 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič
  16.      cvíček  -čka m () lahko kiselkasto rdeče dolenjsko vino: jedli so kranjske klobase in pili cviček; kozarec cvička // star. zelo kislo vino: vino pa je bilo cviček, da najstarejši ljudje niso pomnili take kislice (J. Trdina)
  17.      cvíčkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na cvičkarje: cvičkarsko razpoloženje / cvičkarska modrost
  18.      cvíl  -a m () redko cviljenje: v noč odmeva cvil lačnih psov
  19.      cvílež  -a m () cviljenje: mišji, svinjski cvilež / cvilež koles // ekspr. žival, ki cvili: okoli svinje se gnete deset drobnih cviležev
  20.      cvílh  tudi cvílih -a m () nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: cvilh za blazine; obleka iz cvilha
  21.      cvíliti  -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale
  22.      cvinglijánec  -nca m () pripadnik cvinglijanstva: švicarski cvinglijanci; biblijski komentarji cvinglijancev
  23.      cvíren  -rna m (í) pog. sukanec: vdeti cviren v šivanko; bel cviren
  24.      cvrčálo  -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov
  25.      cvrčánje  -a s () glagolnik od cvrčati: cvrčanje murnov, kobilic, lastovic / cvrčanje masti na štedilniku; cvrčanje sveče

   8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA