Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (8.601-8.625)
- còka medm. (ȍ) posnema glas pri težki, okorni hoji: začujejo se koraki vojakov: coka cok ♪
- cokáti -ám nedov. (á ȃ) 1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti 2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom ♪
- cókla -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju ♪
- coklánje -a s (ȃ) glagolnik od coklati: za hrbtom zasliši coklanje; coklanje vojakov / coklanje čevljev ♪
- cóklar -ja m (ọ̑) 1. izdelovalec cokel: tesači, coklarji, metlarji 2. slabš. kdor nosi cokle: nekaj coklarjev je šlo po hodniku / kot psovka le pridi dol, ti coklar nerodni ♪
- cóklarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na coklarje ali cokle: coklarski mojster / ekspr. to coklarsko ime nerodno, nenavadno ♪
- cóklast -a -o prid. (ọ̑) neroden, okoren: počasne, coklaste stopinje // podoben coklam: coklasti parklji pri kravi ♪
- cokláti -ám nedov. (á ȃ) okorno, ropotaje stopati: vojak cokla po hodniku; nerodno coklati / coklati v coklah // ekspr. hoditi, iti: ne bom coklal peš v tej vročini ♪
- cóklica -e ž (ọ̑) manjšalnica od cokla: nositi coklice; klopotal je za očetom z okovanimi coklicami ♪
- cólen 2 -lna -o prid. (ọ̑) redko colski: colno merilo ♪
- collage gl. kolaž ♪
- college gl. koledž ♪
- color gl. kolor ♪
- commédia dell'árte commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
- còmp medm. (ȍ) posnema votlo odmevajoč glas pri težki, okorni hoji: comp, comp, comp, stopa medved po hosti ♪
- compounden gl. kompavnden ♪
- computer -ja [kompjúter] m (ȗ) elektr. (elektronski) računalnik: zmogljivost computerja ♪
- cóna -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave ♪
- concórde -a [konkord] m (ọ̑) angleško-francosko nadzvočno potniško letalo: leteti s concordom ♪
- condottiere gl. kondotjer ♪
- conferencier gl. konferansje ♪
- confiteor gl. konfiteor ♪
- copáta -e ž (ȃ) nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata ♪
- copátarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na copatarje: copatarsko orodje / copatarsko vedenje moža ♪
- copátarstvo -a s (ȃ) 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo ♪
8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701