Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (8.551-8.575)
- citírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga ♪
- citrál -a m (ȃ) kozm. oljnata tekočina svetle barve, ki močno diši po limoni: sintetični citral ♪
- citrín -a m (ȋ) 1. poldrag kamen svetlo rumene barve: citrin je čist in prozoren 2. farm. vitamin P: citrin zmanjšuje krhkost kapilar ♪
- citróna -e ž (ọ̑) limona: lepe, zrele citrone; sok citrone; zavrgel jo je kot izžeto citrono / čaj s citrono / cvetoče citrone citronovci ♪
- citronáda -e ž (ȃ) limonada: izpiti kozarec citronade // umetno narejen sirup z limoninim okusom ♪
- citrónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronski nasad / citronski sok ♦ kem. citronska kislina citronova kislina citrónsko prisl.: citronsko rumena obleka ♪
- cítrus -a m (ȋ) južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C // bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus ♪
- cíty -ja [siti] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah trgovska in bančna četrt v središču velikega mesta: odpeljati se v city / oblikovanje ljubljanskega cityja ♪
- cividínec -nca m (ȋ) kislo vino iz okolice Čedada, navadno belo ♪
- civíl -a m (ȋ) 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile ♪
- civílen -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
- civilíst -a m (ȋ) kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist ◊ jur. strokovnjak za civilno pravo ♪
- civilizácija -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
- civilizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces; civilizacijske oblike življenja; biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrine civilizacíjsko prisl.: razvijati se civilizacijsko in tehnično ♪
- civilizatóričen -čna -o prid. (ọ́) ki pospešuje civilizacijo: civilizatorične težnje; civilizatorično poslanstvo znanosti // redko civilizacijski: civilizatorične dobrine ♪
- civilizíranost -i ž (ȋ) lastnost civiliziranega človeka: človekova civiliziranost in kultiviranost ♪
- civilizírati -am nedov. in dov. (ȋ) razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku ♪
- cíza 1 -e ž (í) ročni voziček na dveh kolesih: naložiti na cizo; voziti s cizo na trg; branjevska, mlekarska ciza // slabš. voz: pripeljal se je v stari cizi ♪
- cízara -e ž (í) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare ♪
- cízej -a m (ȋ) nar. koroško dojka ♪
- cizelêr -ja m (ȇ) kdor vrezuje, tolče drobne okraske v kovino: bil je zlatar in cizeler; dela s skrbnostjo cizelerja; pren. cizeler jezika in stila ♪
- cizelêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na cizelerje: cizelersko orodje / obesek, izdelan s cizelersko natančnostjo ♪
- cizelírati -am nedov. in dov. (ȋ) vrezovati, tolči drobne okraske v kovino: cizelirati nakit, pladenj; pren. pisatelj cizelira svoja dela ♦ num. dokončno obdelati odlitek cizelíran -a -o: starinska cizelirana tobačnica / cizeliran okrasek ♪
- cizéti -ím nedov. (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: po močvirju leno cizi umazana voda / povsod cizi mokrota iz tal ♪
- ck tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom ♪
8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651