Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (8.478-8.502)


  1.      cilíndrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na cilinder 1: cilindrsko olje ♦ strojn. cilindrski blok del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrska glava del motorja, ki zapira cilinder na nasprotni strani kakor bat ♪
  2.      cílj  -a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja ♪
  3.      cíljati  -am nedov. (í) pog. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; meriti: ustrelil je, ne da bi bil ciljal; s kamnom je ciljal v drevo; dobro cilja; pren. iz njegovih pogledov je uganil, da cilja nanj // redko na tihem želeti, pričakovati kaj: na to službo jih več cilja / ekspr. ta pa visoko cilja ♪
  4.      címa  -e ž (í) 1. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje: krompir kopljejo, ko se cima posuši 2. poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času: pozimi repa poganja cime; pripraviti repno cimo kot solato 3. nar. ledena sveča: od strehe visijo dolge cime ♪
  5.      címanje  -a s (ȋ) nar. koroško poganjanje kali; kaljenje: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju ♪
  6.      cimáza  -e ž (ȃ) biol., kem. skupina encimov, ki pospešuje alkoholno vrenje ♪
  7.      címbal  -a m (ȋ) ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema: počila je struna na cimbalu ♪
  8.      címbale  -bal ž mn. (ȋ) 1. muz. glasbilo iz dveh kovinskih skodelic, ki se držita v rokah in se udarjata druga ob drugo: igrati cimbale 2. nar. cimbal: ob cimbalah stoji cigan in udarja po strunah ♪
  9.      cimbelíkati  -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom: cimbelika za zadnjo uro ♪
  10.      cimbelínkati  -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom ♪
  11.      cimélija  -e ž (ẹ́) knjiž., redko dragocenost, zlasti knjiga, rokopis: imeti v knjižnici več cimelij ♪
  12.      cimentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uradno označiti mero na posodi: cimentirati steklenico // uradno potrditi te mere: od časa do časa cimentirajo posode cimentíran -a -o: cimentiran kozarec, sod ♪
  13.      címet  -a m (ȋ) posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu ♪
  14.      címetast  -a -o prid. (ȋ) po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve címetasto prisl.: cimetasto rjava obleka ♪
  15.      címetovec  -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava: aromatični listi cimetovca ♪
  16.      címiti  -im nedov. (í ȋ) nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti: seme še ne cimi // ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo címiti se poganjati cimo: krompir, repa se cimi // ekspr., redko počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila ♪
  17.      címraka  -e ž (í) nar. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: petdeset let je vihtel cimrako in cepin ♪
  18.      cín  -a m (ȋ ȋ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina ♪
  19.      cìn  in cín medm. (ȉ; ȋ) posnema glas zvončka, kovancev: cin cin, je pozvonilo na vratih; cin cin cin, so peli tolarji / cincin, cincin; cin cin cincindrin ♪
  20.      cínar  -ja m (ȋ) delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov; kositrar ♪
  21.      cínast  -a -o prid. (ȋ) kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina ♪
  22.      cíncanje  -a s (ȋ) glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz ♪
  23.      cincáriti  -im nedov. (á ȃ) pog., ekspr. omahovati, pomišljati se: midva ne bova tako cincarila kot ti ♪
  24.      cíncati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka ♪
  25.      cineráma  -e [ci- in si-] ž (ȃ) film. snemanje filma s tremi kamerami ter ustrezno projiciranje na široko, ukrivljeno platno: plastični zvok in panoramna fotografija sta dve prednosti in novosti cinerame; neskl. pril.: cinerama film; cinerama tehnika ♪

   8.353 8.378 8.403 8.428 8.453 8.478 8.503 8.528 8.553 8.578  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA