Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (8.328-8.352)



  1.      cencljáti  -ám [cen in cǝn] nedov.) redko omahovati, pomišljati se: dolgo so cencljali, preden so se odločili
  2.      cenéjši  -a -e prid. (ẹ̑) primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago cenéje in cenéjše prisl.: dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu
  3.      cenénost  -i ž (ẹ̑) nizka cena predmetov ali storitev: konkurirati s cenenostjo izdelkov; cenenost konfekcije; cenenost blaga // slabš. majhna vrednost: dobra igra ne more rešiti cenenosti besedila
  4.      cenílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na cenitev: cenilni zapisnik / cenilna vrednost; plačati cenilno vsoto / cenilna komisija; cenilna pristojbina
  5.      cenítev  -tve ž () glagolnik od céniti: po predhodnih cenitvah je škoda velika; sodna cenitev; cenitev na oko / cenitev literarnega dela
  6.      céniti  -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni?
  7.      ceníti  -ím nedov., céni ( í) 1. nižati ceno: prekupčevalec na eni strani ceni, na drugi pa draži; industrijski izdelki se cenijo 2. nar. céniti: koliko boš cenil kravo?
  8.      cenó  prisl. (ọ̑) redko po nizki ceni, poceni: ceno kupiti; prim. cen, cenejši
  9.      cenóvnik  in cenovník -a m (ọ̑; í) zastar. cenik: komisija je izdelala enoten cenovnik
  10.      cènt 1 cénta in cênta m ( ẹ́, é) utežna mera, 100 kg: vol tehta štiri cente; cent sena / ekspr. denarja ima na cente zelo veliko; noge so kot cent zelo težke / stari cent 56 kg
  11.      cènt 2 cénta in cênta m ( ẹ́, é) kovanec z vrednostjo ene stotine dolarja ali nizozemskega guldna: plačati pet centov / ekspr. v žepu nima niti centa prav nič denarja
  12.      centávo  -a [ce- in se-] m () južnoameriški in srednjeameriški kovanec z vrednostjo ene stotine peza: izdal je zadnji centavo
  13.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
  14.      centím  -a m () francoski, belgijski ali švicarski kovanec z vrednostjo ene stotine franka: prodajati po trideset centimov
  15.      centrála  -e ž () 1. vodilno upravno ali poslovno središče: centrala je izdala okrožnico; podružnice so slabo povezane s centralo; sedež centrale 2. posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez med telefonskimi ali telegrafskimi vodi: poklicati centralo; telefonska, telegrafska centrala; hišna, zasebna centrala; centrala za medkrajevni promet 3. pog., s prilastkom objekt z napravami za proizvajanje električne energije; elektrarna
  16.      centrálen  -lna -o prid. () 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo
  17.      centralízem  -zma m () sistem centraliziranega upravljanja: uvajati centralizem ♦ polit. demokratični centralizem; državni centralizem // slabš. uveljavljanje centralistične miselnosti: tega centralizma mora biti enkrat konec
  18.      centrálnost  -i ž () lastnost centralnega, središčnost: lik bi v noveli tako pridobil glede na centralnost
  19.      céntričen  tudi cêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče, središčen: centrična obremenitev
  20.      centrifúga  -e ž () 1. teh. priprava za ločevanje snovi različne gostote: mleko posneti s centrifugo; sadna centrifuga; centrifuga za izločanje medu iz satja 2. priprava za ožemanje in sušenje: dati perilo v centrifugo
  21.      centrifugírati  -am nedov. in dov. () delati s centrifugo: centrifugirati sadni sok, mleko / centrifugirati perilo
  22.      centrírati  -am dov. in nedov. () 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran -a -o: slika na zaslonu ni centrirana
  23.      centrízem  -zma m () polit. smer, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: tendence centrizma
  24.      céntrum  -a m (ẹ̑) redko center, središče: napotil se je v centrum mesta
  25.      cénzor  -ja m (ẹ̑) kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor ◊ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov

   8.203 8.228 8.253 8.278 8.303 8.328 8.353 8.378 8.403 8.428  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA