Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (8.103-8.127)


  1.      budílnik  -a m (ȋ) redko budilka: budilnik ropoče, tiktaka ♪
  2.      budístovski  -a -o prid. (ȋ) redko budističen: budistovska kultura ♪
  3.      budléja  -e ž (ẹ̑) vrtn. visok parkovni grm z rdečkastimi, modrimi ali belimi cveti v grozdastem socvetju, Buddleja ♪
  4.      budník  -a m (í) knjiž., redko buditelj: pesniški prosvetitelj in budnik ♪
  5.      budoár  -ja m (ȃ) nekdaj damska soba za toaleto in zaupne obiske: baroničin razkošni budoar ♪
  6.      búdovski  -a -o prid. (ū) ekspr. tak kot pri Budi: njegov budovski obraz ♪
  7.      búdra  -e ž (ȗ) zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov ♪
  8.      budžét  -a m (ẹ̑) letni načrt dohodkov in izdatkov, zlasti državnih; proračun: povečati budžet; državni, občinski budžet; postavka v budžetu ♪
  9.      búffo  [bufo] neskl. pril. (ȗ) muz. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa ♪
  10.      bufoneríja  -e ž (ȋ) gled. grobo komična razgibanost in razigranost: odrska bufonerija ♪
  11.      bufonésken  -kna -o prid. (ẹ̑) tak kot v buffo operi: bufoneskna komičnost ♪
  12.      bugárija  -e ž (á) muz. srednje velika tamburica za akordično spremljavo: igrati na bugarijo ♪
  13.      bugárštica  -e ž (ȃ) lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov ♪
  14.      búh  -a m (ȗ) močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro // zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha ♪
  15.      búhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo ♪
  16.      búhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti ♪
  17.      búhta  -e ž (ȗ) v češkem okolju buhtelj: zamesiti testo za buhte ♪
  18.      buhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla ♪
  19.      búick  -a [bujk] m (ȗ) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom ♪
  20.      bujênje  -a s (é) glagolnik od buditi: oskrbnik koče mora skrbeti za pravočasno bujenje gostov / narodno bujenje ♪
  21.      bujnoláska  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko ♪
  22.      búka 2 -e ž (ú) star., v zvezi gluh kakor buka zelo gluh ♪
  23.      búkati  -am nedov. (ú) redko močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju; živina buka ♪
  24.      búkev  -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea ♪
  25.      bukiníst  -a m (ȋ) v francoskem in ruskem okolju trgovec s starimi knjigami: bukinisti ob Seini ♪

   7.978 8.003 8.028 8.053 8.078 8.103 8.128 8.153 8.178 8.203  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA