Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (8.051-8.075)



  1.      brusíti 2 in brúsiti -im nedov. ( ú) s silo izmetavati iz ust: konj brusi vodo iz gobca; žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: boli ga, da mu sin brusi take besede; brusi kletve in psovke na vse; take mu je brusil
  2.      brúsnica  -e ž () nav. mn. nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode: nabirati brusnice; kompot iz brusnic
  3.      brusníca  -e ž (í) voda v koritu, v katero sega spodnji del brusa
  4.      brúsničen  -čna -o prid. () ki je iz brusnic: brusnični kompot; brusnična marmelada
  5.      brusník  -a m (í) redko brusni kamen, brus: ostriti z brusnikom
  6.      brúsniti  -em dov.) redko s silo izvreči iz ust: pokusil je, a takoj brusnil iz ust; pren., ekspr. brusniti psovko
  7.      brúto  prisl. () brez odbitkov, v celoti, kosmat: bruto izračunani dohodki; neskl. pril.: bruto in neto dohodki; bruto cena; bruto proizvodnja / bruto teža skupna teža blaga in embalažeekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; bruto bilanca poskusna bilanca; navt. bruto tona brutoregistrska tona; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
  8.      brútotónski  -a -o prid. (-ọ̑) žel., v zvezi brutotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga skupaj z embalažo na razdalji 1 km
  9.      bŕv  -í ž () deska ali bruno za prehod čez vodo: brv drži čez potok; iti čez brv; stopati po brvi; majava, ozka brv / kapitan že prihaja po brvi na ladjo // redko ozek most za pešce: viseča, železobetonska brv ◊ obl. modna ali revijska brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni
  10.      bŕz  -a -o prid. () raba peša hiter: jahati na brzem konju / brzi sel / utrujen od brze hoje / star. bližati se brzih nog hitro; brzi vlak brzovlak bŕzo prisl.: brzo se je raznesla vest; sam.: pog. odpeljal se je z brzim brzovlakom
  11.      bŕzda  -e ž (ŕ) železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu: hlapec potisne konju brzdo v gobec // uzda: prijeti, držati konja za brzdo; pren. ta človek je brez vsake brzde; ne more se obvladati, govori brez brzde
  12.      bŕzdanje  -a s () glagolnik od brzdati: brzdanje konj / brzdanje strasti
  13.      bŕzdati  -am nedov. () 1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje 2. zadrževati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak // knjiž. obvladovati, zadrževati: brzdati čustva, strasti; komaj je brzdal jezo; človek se mora znati brzdati ● ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo bŕzdan -a -o: v strasteh brzdan človek
  14.      bŕzen  -zna -o prid. () nar. hiter: Še otrok sem služil pri nekem kmetu, ki je imel lepe, brzne kobile (M. Kranjec)
  15.      brzéti  -ím nedov. (ẹ́ í) hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah; brzeti z avtom // redko hitro minevati, hiteti: čas brzi; ure so brzele brzèč -éča -e: mimo brzeči ljudje
  16.      brzíca  -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skale: čoln je neslo proti nevarnim brzicam; spuščati se čez brzice; brzice Nila / reka dela številne brzice // redko hitro tekoča reka ali potok
  17.      brzína  -e ž (í) 1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost: povečati, zmanjšati brzino; vlak drvi z veliko brzino; pri 80 kilometrih brzine 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri brzine // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati brzino; voziti v tretji brzini
  18.      brzojàv  -áva m ( á) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu / brezžični brzojav ♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // redko urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk
  19.      brzojáven  -vna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak; brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor; poslati brzojavno sporočilo ♦ ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu; njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven brzojávno prisl.: brzojavno poslati denar; sporoči mi brzojavno
  20.      brzojáviti  -im dov.) sporočiti po brzojavu: brzojavil je, da pride zvečer / takoj je treba brzojaviti po očeta
  21.      brzojávka  -e ž () sporočilo, preneseno po brzojavu: dobiti, poslati brzojavko; pozdravna, sožalna brzojavka
  22.      brzojávljati  -am nedov. (á) sporočati po brzojavu: v tem jeziku je težko brzojavljati
  23.      brzokuhálen  -lna -o prid. () ki je za hitro kuhanje: brzokuhalna plošča električnega štedilnika / brzokuhalni lonec ekonom lonec
  24.      brzoparílnik  -a m () velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik
  25.      bŕzopárnik  -a m (-) zastar. parnik za hitro plovbo: potovati z brzoparnikom

   7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA