Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (7.876-7.900)
- brezúmnost -i ž (ū) knjiž. lastnost brezumnega človeka: očital ji je brezumnost / uganjali so mladostne brezumnosti // redko brezumno stanje: vse, kar je storil, je storil v brezumnosti ∙ ekspr. vesel do brezumnosti zelo ♪
- brezúp -a m (ȗ) knjiž. stanje brez upanja: pasti v brezup; spravljati koga v brezup; črn, skrajni brezup / v njegovo srce se je zajedel brezup; z brezupom misliti na prihodnost ♪
- brezúpnež -a m (ȗ) knjiž., redko človek brez upanja ♪
- brezúšec -šca m (ȗ) redko človek brez ušesa, ušes ♪
- brezutéšen -šna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko neutešen, neutešljiv: brezutešen jok ♪
- brezvéjen -jna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez vej: obsekano, popolnoma brezvejno drevo ♪
- brezvéjnat -a -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez vej: bukev z brezvejnatim deblom do polovice višine ♪
- brezvérje -a s (ẹ̑) redko stanje brez vere, veroizpovedi ♪
- brezvésten -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe ♪
- brezvétrnost -i ž (ẹ̑) redko brezvetrje: brezvetrnost nad pokrajino ♪
- brezvézje -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov ♪
- brezvéznik -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze ♪
- brezvládje -a s (ȃ) stanje v državi brez vlade: nastopilo je kratko brezvladje / ekspr. splošno brezvladje nered, zmeda ♪
- brezvóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu ♪
- brezvóljnost -i ž (ọ́) knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost ♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje ♪
- brezvplíven -vna -o prid. (ȋ ȋ) redko ki je brez vpliva, moči: brezvplivna politika / v tej zadevi sem popolnoma brezvpliven ♪
- brezzaščíten -tna -o prid. (ȋ) redko ki je brez zaščite, varstva: brezzaščiten človek; zasmehoval je brezzaščitno žensko ♪
- brezzgodovínski -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko ki je brez (pomembne) zgodovine: brezzgodovinski narod ♪
- brezzlôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž., redko ki je brez zlobe: brezzlobni ljudje ♪
- brezzóbka -e ž (ọ̑) zool. jezerska školjka brez zobatega sklepa, Anodonta cygnea ♪
- brezzóbost -i ž (ọ̄) knjiž., redko značilnost brezzobega človeka: starostna brezzobost ♪
- brezzráčen -čna -o prid. (á ā) ki je brez zraka: brezzračen prostor; brezzračna kovinska cev // redko ki ima premalo (svežega) zraka: brezzračna ječa; brezzračne sobe z zaprtimi okni ♪
- brezzráčje -a s (ȃ) redko brezzračno stanje: brezzračje v cevi ♪
- brezzvézen -zna -o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru brezzvézno prisl.: brezzvezno govoriti ♪
- brezžêljnost -i ž (é) knjiž., redko stanje brez želja: dobrodejna brezželjnost ♪
7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976