Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (7.676-7.700)


  1.      bravurózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko bravuren: bravurozna virtuoznost / bravurozna skladba / bravurozen napad na bojišču bravurózno prisl.: orkester je skladbo bravurozno izvajal ♪
  2.      bravuróznost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko spretnost, dovršenost: pevska in igralska bravuroznost ♪
  3.      brazdáč  -a m (á) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo ♪
  4.      brazdálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo ♪
  5.      brázdar  -ja m (ȃ) les. skobljič za ročno vrezovanje brazd v les ♪
  6.      brazdàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko poln brazd, zarez: brazdat obraz ♦ bot. brazdato steblo steblo z globokimi brazdami ♪
  7.      brázdati  -am nedov. (ā ȃ) knjiž. 1. redko delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi 2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube brázdati se biol. deliti se z brazdanjem: oplojeno jajčece se brazda ♪
  8.      brazdáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci brazdajo po vodi / voli brazdajo po blatni poti 2. ekspr., redko jemati ugled, sramotiti: ne brazdaj mu imena ♪
  9.      brázdavost  -i ž (á) redko lastnost, značilnost brazdastega: brazdavost obraza ♪
  10.      brázditi  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. delati brazde, orati: gospodar je brazdil, sin je gonil konje 2. delati brazdi podobne zareze: skrbi mu brazdijo obraz / solze so ji brazdile lica ♪
  11.      brázdnica  -e ž (ȃ) gozd. deska za vtiskovanje brazdic v grede ob setvi ♪
  12.      brazgotína  -e ž (í) zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina; rdeča, vidna brazgotina; brazgotina na obrazu ♪
  13.      brazgotíniti se  -im se nedov. (í ȋ) nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina: rana se brazgotini ♪
  14.      brazgotínski  -a -o (ȋ) pridevnik od brazgotina: brazgotinsko tkivo ♪
  15.      brazílka  -e ž (ȋ) tanjša, daljša cigara iz brazilskega tobaka, podobna viržinki: prižgal si je brazilko ♪
  16.      bražíljka  -e ž (ȋ) 1. bot. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis: deblo bražiljke 2. rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani z bražiljko ♪
  17.      brbljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč ♪
  18.      bŕbljež  -a m (ȓ) redko brbljač: brbljež neumni! ♪
  19.      brbónčast  -a -o prid. (ọ̑) redko bradavičast, mozoljast ♪
  20.      brbónčica  -e ž (ọ̑) nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože ♪
  21.      brbónec  -nca m (ọ̑) redko izpuščaj, mozolj: brbonec na ustnici ♪
  22.      brbòt  -ôta m (ȍ ó) glas, kot ga daje voda pri vretju: brbot studenca ♪
  23.      brbotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir ♪
  24.      brbránje  -a s (ȃ) glagolnik od brbrati: prazno brbranje; brbranje žensk / brbranje mehurčkov v tolmunu ♪
  25.      brbráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo ♪

   7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA