Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (7.401-7.425)



  1.      bogatínstvo  -a s () raba peša lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva
  2.      bogatítev  -tve ž () glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje
  3.      bogatíti  -ím nedov. ( í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
  4.      bógdaj  medm. (ọ̑) 1. izraža željo, upanje: to bo zdaj, bogdaj, v redu 2. zlasti v kmečkem okolju izraža pozdrav: bogdaj, dober dan; prim. bog
  5.      bógec 1 -gca m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr., v krščanskem okolju bogca zahvali skleni roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec
  6.      bógec 2 -gca m (ọ̑) ekspr., redko ubožec, revež: pomilovanja vredni bogci
  7.      bógek  -gka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr., v krščanskem okolju otrok že zna zahvaliti bogka skleniti roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa
  8.      bogínja  -e ž (í) 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje
  9.      boglónaj  [-kl- stil. -hl-] medm. (ọ̑) v kmečkem okolju izraža hvaležnost; hvala!: pa boglonaj za pijačo; stokrat boglonaj; prisl.: za boglonaj ti ne bo pomagal zastonj; za boglonaj me pa še toži v zahvalo; sam.: od samega boglonaj se ne da živeti
  10.      bógnasváruj  [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj
  11.      bógoiskátelj  -a m (ọ̑-) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  12.      bógoiskáteljski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje
  13.      bógoiskáteljstvo  -a s (ọ̑-) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  14.      bogoljúb  -a m () knjiž., redko kdor ljubi boga
  15.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. () star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni
  16.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa
  17.      bogoskrúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje
  18.      bogoslóvec  -vca m (ọ̑) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje
  19.      bogoslúžje  -a s () cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
  20.      bogotáj  -a m () star. brezbožnik: bil je znan kot bogotaj
  21.      bogováti  -újem nedov.) star. 1. prerokovati, vedeževati: ne bo se zgodilo, kar boguješ 2. vladati kot bog
  22.      bogóvski  stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi
  23.      bogóvstvo  -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo
  24.      bogoznánec  -nca m () zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec: katoliški bogoznanci
  25.      bógpomágaj  in bóg pomágaj medm. (ọ̑-á) izraža obup, strah: bogpomagaj, kako je hudo; bogpomagaj, vse bo zapravil; prisl.: kadar ponori, je z njim bogpomagaj zelo hudo; sam.: prazna hiša je pravi bogpomagaj

   7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA