Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (7.126-7.150)



  1.      birét  -a m (ẹ̑) trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom; rdeči kardinalski biret
  2.      biréta  -e ž (ẹ̑) kem. steklena cev z merilno lestvico in pipico za merjenje prostornine odtočene tekočine
  3.      birìč  -íča m ( í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh)
  4.      biríški  -a -o prid. () nanašajoč se na biriče: biriška služba; biriško krdelo / pij, duša biriška!
  5.      bírmati  -am dov. in nedov. () rel. podeliti zakrament birme: birmal ga je mariborski škof bírman -a -o: biti birman
  6.      biró  -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij
  7.      birokracíja  -e ž () 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
  8.      birokrát  -a m () 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom
  9.      birokratízem  -zma m () nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti
  10.      birokrátski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica
  11.      birokrátstvo  -a s () redko birokracija, birokratizem: odprava birokratstva iz uradov; prepad med ljudstvom in birokratstvom
  12.      birtíja  -e ž () pog., redko gostilna, krčma
  13.      bisága  -e ž (ā) nekdaj preprosta (dvodelna) popotna torba ali vreča za čez ramo: oprtati bisago; beračeva, ciganska bisaga; pren. ko so ga zalotili, je imel pripravljeno polno bisago laži
  14.      biságar  -ja m () redko človek z bisago
  15.      biságica  -e ž (ā) manjšalnica od bisaga: prišli so z bisagicami preko ramen
  16.      bíser  -a m () 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin
  17.      bíserast  -a -o prid. () redko ki se lesketa kot biser: biseraste potne kaplje
  18.      bíserček  -čka m () manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov; njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček
  19.      bíseren  -rna -o prid. () 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk ● biserna poroka šestdesetletnica poroketekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka
  20.      biseríti se  -ím se nedov. ( í) knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih; znoj se mu biseri na čelu
  21.      bíserka  -e ž () zool. kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem; pegat
  22.      bísernica  -e ž () 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica // redko biserovina: gumbi iz bisernice 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico ◊ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu
  23.      bisernína  -e ž () 1. biserno okrasje: okrasiti z dragimi kamni in bisernino 2. redko biserovina: nož z bisernino v ročaju
  24.      biserovína  -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine
  25.      biserovínast  -a -o prid. (í) ki je iz biserovine: biserovinasti gumbi; nožiček z biserovinastim ročajem // ki se lesketa kot biserovina: biserovinasti kamni

   7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA