Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (7.026-7.050)



  1.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
  2.      bíatlon  -a m () šport. tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s puško: državno prvenstvo v biatlonu
  3.      bíbavica  -e ž () izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico ♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko
  4.      bíbavičen  -čna -o () pridevnik od bibavica: bibavični tokovi
  5.      bíber  -bra m (í) tekst. na obeh straneh kosmatena bombažna ali volnena tkanina: zimski plašč iz bibra
  6.      bibernélica  -e ž (ẹ̑) redko janež: čaj iz bibernelice
  7.      biblicíst  -a m () strokovnjak za biblična vprašanja
  8.      biblicístika  -e ž (í) veda o bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko
  9.      bibliografíja  -e ž () po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 1961 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu // veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo
  10.      bibliotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na biblioteko; knjižničen, knjižničarski: sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje
  11.      bibliotéka  -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela
  12.      bibliotekár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v knjižnici; knjižničar: bibliotekar študijske knjižnice ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec z visoko izobrazbo
  13.      bibliotekárka  -e ž (á) strokovna uslužbenka v knjižnici; knjižničarka
  14.      bibliotéški  -a -o prid. (ẹ̑) bibliotečen, knjižničen: biblioteško gradivo
  15.      bíca 1 -e ž (í) redko biček, bičje
  16.      bícelj  -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj
  17.      bíceps  -a m () anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta
  18.      bicíkel  -kla m (í) pog. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo: kupiti bicikel; vozi se z biciklom
  19.      biciklíst  -a m () 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič)
  20.      biciklístičen  -čna -o prid. (í) kolesarski: biciklistična tekma / biciklistični šport
  21.      biciklístika  -e ž (í) kolesarstvo: gojiti biciklistiko
  22.      biciklístka  -e ž () kolesarka
  23.      biciklístovski  -a -o prid. () star. kolesarski: biciklistovska čepica
  24.      biciklízem  -zma m () 1. vožnja s kolesom v prometu ali športu; kolesarstvo: motociklizem in biciklizem 2. pog., slabš. ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih: satira na biciklizem in suženjsko pokornost
  25.      bíč 1 in bìč bíča m ( í; í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča // ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadlogamuz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca

   6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA