Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (6.776-6.800)



  1.      basíst  -a m () kdor poje bas: basist poje samospeve; dirigent je razpostavil basiste in tenoriste // redko kdor igra (na) bas: orkester išče basista
  2.      basketball  -a [básketbôl] m (-) v angleškem in ameriškem okolju košarka: igrati basketball
  3.      básnik  -a m () redko basnopisec
  4.      básniti  -im nedov. () knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti?
  5.      basnoslóvec  -vca m (ọ̑) redko kdor proučuje basni: nova dognanja basnoslovcev // knjiž. basnopisec: basnoslovec Krilov
  6.      básov  -a -o prid. () redko basovski: mož z basovim glasom / basove strune
  7.      básso búffo  bássa búffa [baso bufo] m (-) muz. basovski glas za komične vloge: partitura za basso buffo / pooseb. nastopa znameniti basso buffo
  8.      básso contínuo  bássa contínua [basokon-] m (-) muz. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo
  9.      básta  medm. () pog. konec, zadosti, dovolj: nehaj že, basta; ta bo moj — pa basta!
  10.      bastárd  -a m () 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda // izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard
  11.      bastíjski  -a -o () pridevnik od bastija: bastijsko zidovje
  12.      bàš  prisl. () star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar
  13.      bašibozúk  -a m () v fevdalni Turčiji vojak neregularne vojske: krdelo divjih bašibozukov
  14.      bàt  in bát báta m ( á; ) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom ♦ šport. palica za igranje biljarda 2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata
  15.      bataljón  -a m (ọ̑) 1. vojaška enota iz več čet: prva četa drugega bataljona / jurišni, tankovski bataljon; kazenski bataljon na soški fronti; bataljon za zveze / predsednik republike je pregledal častni bataljon 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: cel bataljon otrok se podi po dvorišču
  16.      bataljónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bataljon: bataljonski komisar, štab / bataljonsko povelje /
  17.      bátek  -tka m () manjšalnica od bat: udariti z batkom
  18.      báten  -tna -o prid. () nanašajoč se na bat 2: batni kompresor, motor, stroj; batna črpalka / batni obroči tesnilni obroči v utorih na obodu bata
  19.      bateríja  -e ž () 1. osnovna vojaška enota v topništvu: sem pride protiletalska baterija, dvajset mož // skupina topov: baterija bruha, molči; zdaj strelja naša baterija; protiletalska baterija; ogenj obalnih baterij 2. elektr. zaporedno ali vzporedno vezani akumulatorski ali galvanski členi: polniti baterijo; prazna baterija; magnetofon, radio na baterije / akumulatorska, galvanska, suha baterija // poljud. električna žepna svetilka: svetiti si z baterijo; žepna baterija; vložek za baterijo 3. teh. več naprav skupaj, ki tvorijo funkcionalno celoto: kuhinjska, mešalna baterija; sanitarna baterija celotna vodna in odtočna instalacija v stanovanju 4. ekspr., z rodilnikom velika množina: na polici stoji cela baterija steklenic ◊ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto
  20.      bateríjec  -jca m () redko topničar, artilerist: kantina za baterijce
  21.      bateríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na baterijo: a) baterijski častnik; baterijski ogenj; baterijska enota b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik; baterijska svetilka; baterijsko vžiganje
  22.      báti se  bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati! // čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji 2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza // ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika 3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma, ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba 4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl 5. ekspr. domnevati, meniti, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim ● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi bojé se zastar.: šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči bojèč se -éča -e: boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; prim. boječ
  23.      bátinati  -am nedov. () nekdaj kaznovati z udarci palice: javno so ga batinali / ekspr. batinali so ga kakor psa pretepali, tepli
  24.      batisfêra  -e ž () 1. teh. jeklena krogla za raziskovanje morskih globin: okrogla okenca batisfere 2. geogr. področje morskih globin: rastlinstvo in živalstvo batisfere
  25.      batiskáf  -a m () teh. podmornici podobna naprava za raziskovanje večjih morskih globin: batiskaf se spušča v globino

   6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA