Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (6.728-6.752)



  1.      barét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret
  2.      baréž  -a m (ẹ̑) tekst. lahka, večinoma svilena tkanina v platneni ali sukljani vezavi: ima obleko iz lahkega bareža
  3.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat
  4.      bariêra  -e ž () 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere
  5.      bárij  -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, element Ba
  6.      bárin  -a m () v carski Rusiji zemljiški gospod: njegov oče je bil barin starega kova
  7.      baríst  -a m () gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru; barman: tečaj za bariste
  8.      barístka  -e ž () gost. strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru: baristka je pripravila dober cocktail
  9.      bárje  -a s () močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem
  10.      bárka  -e ž () večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja // star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa ∙ barko voziti pijan se opotekati; popivati
  11.      bárman  -a m () gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru: barman meša cocktaile
  12.      baróčnost  -i ž (ọ̑) um. značilnost baročnega: slikovita baročnost pročelja / baročnost izražanja
  13.      barográfski  -a -o () pridevnik od barograf: barografsko pero
  14.      baróka  -e ž (ọ̄) raba peša lasulja: sodnik si je nadel baroko; gledališka baroka
  15.      barokíst  -a m () redko umetnik baročne dobe: četverica kranjskih barokistov
  16.      barokizírati  -am nedov. in dov. () um. predelovati v baročnem slogu: barokizirati gotsko stavbo
  17.      barométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture
  18.      barométrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na barometer: barometrsko stanje / barometrski minimum
  19.      barón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega
  20.      baronát  -a m () redko baronstvo: dobiti baronat
  21.      bàrt  bárta m ( á) star., s števnikom ali z izrazom količine krat: več bartov mi je hudo; pridi drugi bart; še en bart zarajajva
  22.      bàrt  bárti ž ( ) nar., s števnikom ali z izrazom količine krat: Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl (Prežihov)
  23.      barúfa  -e ž (ū) nar. primorsko prepir, zdraha: same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa
  24.      barúsa  -e ž () redko kocina: v bradi se srebrijo sive baruse // nav. mn. daljša dlaka nad gobcem živali; brk: zajčje baruse
  25.      barúsast  -a -o prid. () redko kocinast: barusast možakar

   6.603 6.628 6.653 6.678 6.703 6.728 6.753 6.778 6.803 6.828  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA