Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (6.726-6.750)



  1.      bardún  in bardón -a m (; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
  2.      barél  -a m (ẹ̑) v angleškem in ameriškem okolju sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago: barel za nafto
  3.      barét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret
  4.      baréž  -a m (ẹ̑) tekst. lahka, večinoma svilena tkanina v platneni ali sukljani vezavi: ima obleko iz lahkega bareža
  5.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat
  6.      bariêra  -e ž () 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere
  7.      bárij  -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, element Ba
  8.      bárin  -a m () v carski Rusiji zemljiški gospod: njegov oče je bil barin starega kova
  9.      baríst  -a m () gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru; barman: tečaj za bariste
  10.      barístka  -e ž () gost. strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru: baristka je pripravila dober cocktail
  11.      bárje  -a s () močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem
  12.      bárka  -e ž () večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja // star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa ∙ barko voziti pijan se opotekati; popivati
  13.      bárman  -a m () gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru: barman meša cocktaile
  14.      baróčnost  -i ž (ọ̑) um. značilnost baročnega: slikovita baročnost pročelja / baročnost izražanja
  15.      barográfski  -a -o () pridevnik od barograf: barografsko pero
  16.      baróka  -e ž (ọ̄) raba peša lasulja: sodnik si je nadel baroko; gledališka baroka
  17.      barokíst  -a m () redko umetnik baročne dobe: četverica kranjskih barokistov
  18.      barokizírati  -am nedov. in dov. () um. predelovati v baročnem slogu: barokizirati gotsko stavbo
  19.      barométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture
  20.      barométrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na barometer: barometrsko stanje / barometrski minimum
  21.      barón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega
  22.      baronát  -a m () redko baronstvo: dobiti baronat
  23.      bàrt  bárta m ( á) star., s števnikom ali z izrazom količine krat: več bartov mi je hudo; pridi drugi bart; še en bart zarajajva
  24.      bàrt  bárti ž ( ) nar., s števnikom ali z izrazom količine krat: Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl (Prežihov)
  25.      barúfa  -e ž (ū) nar. primorsko prepir, zdraha: same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa

   6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA