Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (6.703-6.727)



  1.      bánkar  -ja m () redko, v kapitalistični ekonomiki bankir, bančnik: trgovci in bankarji
  2.      bankír  -ja m (í) v kapitalistični ekonomiki lastnik banke: industrijci in bankirji; ameriški bankirji / Anglija je bila svetovni bankir
  3.      bankívski  -a -o prid. () zool., v zvezi bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus
  4.      bankrót  -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki ustavitev izplačil, gospodarski polom, stečaj: banka napove, naredi bankrot; državni bankrot / trgovec je pred bankrotom // ekspr. idejni, moralni propad: duševni, politični bankrot; moralni bankrot buržoazije; bankrot umetnosti
  5.      bankrotírati  -am dov. in nedov. () v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti: trgovec je bankrotiral // ekspr. idejno, moralno propasti: družba je etično bankrotirala bankrotíran -a -o: politično bankrotirana reakcija
  6.      bankrótnik  -a m (ọ̑) redko bankroter
  7.      bankrótstvo  -a s (ọ̑) gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja
  8.      bánski  -a -o prid. () nanašajoč se na bane: potegoval se je za bansko čast; banska palača / banska uprava
  9.      bántam  -a m () šport. lažja kategorija težkoatletov: v bantamu sta boksarja pokazala odličen slog; neskl. pril.: bantam kategorija
  10.      baobáb  -a m () bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom; kruhovec: mogočen baobab
  11.      baptístovski  -a -o prid. () redko baptističen: baptistovska cerkev
  12.      bár 3 -a m () bot. kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica: papiga obira bar; nekdaj so bar uporabljali podobno kot proseno kašo
  13.      bára  -e ž (á) redko močvirnat svet
  14.      barába  -e ž () slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela
  15.      barantálec  -lca [c] m () raba peša kupčevalec, prekupčevalec: konjski barantalec; barantalec z vinom
  16.      barantíja  -e ž () raba peša 1. kupčija, (pre)kupčevanje: napravil je dobro barantijo; barantija s konji; pren., slabš. razkrinkati politične barantije 2. barantanje: barantija za njivo
  17.      baráža  -e ž () voj. ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor, zapora: prekoračiti baražo
  18.      bárba  -e m () žarg., navt. kapitan: izkušen barba // nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric: govoril sem z barba Ivom
  19.      barbarízem  -zma m () 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov
  20.      barbárski  -a -o prid. () nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal; barbarsko dejanje
  21.      barbárstvo  -a s () neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva // slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske ◊ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe
  22.      barbón  -a m (ọ̑) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač
  23.      bárčica  -e ž () manjšalnica od barka: ribiška barčica ◊ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae
  24.      bardún  in bardón -a m (; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
  25.      barél  -a m (ẹ̑) v angleškem in ameriškem okolju sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago: barel za nafto

   6.578 6.603 6.628 6.653 6.678 6.703 6.728 6.753 6.778 6.803  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA