Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (653-677)



  1.      mičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost komičnega: komičnost je po režiserjevi krivdi zbledela / komičnost dogodka
  2.      komíjevski  -a -o prid. () nanašajoč se na komije: komijevska zgovornost / ekspr. sprejel jih je s komijevskimi pokloni
  3.      mik  -a m (ọ́) 1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: v prvi točki bo nastopil znan komik; televizijski komik / ekspr. vse življenje je bil velik komik 2. igralec, ki igra komične vloge: gledališče je dobilo dobrega komika; komik in traged
  4.      mika  -e ž (ọ́) kar vzbuja smeh: komika filma temelji na nesporazumih; imeti smisel za komikogled. karakterna komika; situacijska komika
  5.      komilitón  -a m (ọ̑) knjiž., redko sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen
  6.      kominfórm  -a m (ọ́) informbiro: spor s kominformom
  7.      kominformíst  -a m () redko pristaš politike informbiroja: prizadevanja kominformistov
  8.      kominformístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kominformizem: kominformistična politika / nastopil je proti kominformistični praksi
  9.      kominformízem  -zma m () polit. ideologija, politika informbiroja: boj proti kominformizmu
  10.      kominfórmovec  -vca m (ọ́) žarg. pristaš politike informbiroja: iredentisti in kominformovci
  11.      kominfórmovski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformovska propaganda; kominformovska resolucija / kominformovska obrekovanja Jugoslavije
  12.      kominfórmski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformske države / razsežnost kominformskega spora
  13.      komintêrna  -e ž () zgod., kratica Komunistična internacionala: kongres kominterne; odnos kominterne do nekaterih komunističnih partij
  14.      komintêrnski  -a -o () pridevnik od kominterna: kominternski voditelji
  15.      komís  -a m () nekdaj vojaški kruh kiselkastega okusa: jesti komis; oskrbeli so se s komisom in suhim mesom / kos komisa / ekspr. ves mesec je živel ob komisu in vodi ∙ star. to je bilo takrat, ko sem še komis glodal ko sem bil pri vojakih
  16.      komisár  -ja m (á) 1. v nekaterih državah višji uslužbenec za opravljanje posebnih nalog, ki ga navadno imenuje vlada: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce ♦ jur. civilni ali visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona
  17.      komisariát  -a m () v nekaterih državah urad komisarja: iti na komisariat / zglasiti se mora na policijskem komisariatu; komisariat za preskrbo / ljudski komisariat v Sovjetski zvezi, do 1946 najvišji organ državne uprave
  18.      komisárka  -e ž (á) ženska oblika od komisar 2: postala je komisarka / bataljonska komisarka
  19.      komisárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na komisarje: komisarska oblast; dobil je komisarska pooblastila / komisarska uprava
  20.      komisárstvo  -a s () v nekaterih državah naslov, dejavnost komisarjev: za komisarstvo se ni hotel potegovati / moral je oditi še na komisarstvo komisariat
  21.      komísen  -sna -o prid. () 1. nanašajoč se na komis: kiselkast komisni okus / komisni kruh ∙ slabš. take komisne hrane se kmalu preobješ slabe, nekvalitetne 2. star. vojaški: komisna uniforma / strogi komisni obrazi
  22.      komisíja  -e ž () 1. skupina ljudi za opravljanje posebnih nalog, izvoljena ali imenovana navadno za določen čas: komisija se sestane, zaseda; izvoliti, sestaviti komisijo / predlagali so ga v nadzorno komisijo / izpit opravlja pred komisijo; stalne in občasne komisije / publ. kongres dela v komisijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki / ocenjevalna, preiskovalna komisija; volilna komisija ki ji je poverjena skrb za organizacijo in pravilno izvedbo volitev; terminološka komisija; komisija za delovna razmerja; komisija za telesno kulturo ∙ pog. bolnik mora na komisijo na komisijski pregled; pog. sosed mu grozi s komisijo s komisijskim ogledom 2. ekon. komisijski posli: imeti dobiček od komisije 3. pog. komisijska trgovina: kolo je kupil v komisiji
  23.      komisíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na komisijo: komisijski ogled; komisijska ocena / komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo; komisijska prodaja / komisijsko blago / komisijska trgovina ◊ les. komisijski les po posebnem naročilu žagan, tesan les komisíjsko prisl.: komisijsko pregledati, ugotoviti
  24.      komisionár  -ja m (á) 1. ekon. kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta, trgovski posrednik: delo komisionarja / trgovina uvaža pretežno kot komisionar za industrijo 2. kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem prtljage; postrešček: poklicati komisionarja
  25.      komisúra  -e ž () anat. vlakna, zlasti v osrednjem živčevju, ki povezujejo somerne dele telesa

   528 553 578 603 628 653 678 703 728 753  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA