Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (6.378-6.402)



  1.      ástrahan  -a m () dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu // tekst. volnena tkanina, podobna temu krznuagr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko
  2.      astrahánka  -e ž () pog. čepica ali kučma iz astrahana: na glavo si je dala astrahanko
  3.      ástrahanski  tudi astrahánski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na astrahan: astrahansko krzno / astrahanski ovratnik
  4.      ástrofízik  -a m (-í) strokovnjak za astrofiziko: dognanja astrofizikov
  5.      astroláb  tudi astrolábij -a m (; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument
  6.      astrologíja  -e ž () prerokovanje človekove usode iz (položaja) zvezd: ukvarjal se je z astrologijo
  7.      astronávt  -a m () kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma
  8.      astronávtski  -a -o prid. () nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko
  9.      astronóm  -a m (ọ̑) strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec
  10.      astronómka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke
  11.      astronómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih telesastr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
  12.      áškrc  -a m () nar. vzhodnoštajersko 1. majhen kos, odrezek: aškrc platna 2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi
  13.      áta  -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded
  14.      atáka  -e ž () knjiž. nenaden močen vojaški naskok: divja ataka; ataka oklopnikov; pren. polemična ataka; ataka na politiko miroljubne koeksistence
  15.      atakírati  -am dov. in nedov. () knjiž. naskočiti, napasti: divje so atakirali
  16.      atamán  -a m () 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov
  17.      atašé  -ja m (ẹ̑) član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi; kulturni, trgovinski, vojaški ataše; ataše češkoslovaškega poslaništva
  18.      atavízem  -zma m () biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem; pojavi, znaki atavizma; pren. otresti se atavizmov preteklosti
  19.      áte  -ta in -ja m (ā) nar., v družinskem okolju ata, oče: ali so ate doma? ateta dolgo ni
  20.      átej  -a m () nar. koroško, v družinskem okolju ata, oče: atej in mama sta šla k teti
  21.      àtektónski  -a -o prid. (-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament
  22.      ateljé  -ja m (ẹ̑) delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje; postaviti atelje; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje // delavnica obrtnikov: fotografski atelje; modni atelje salon; atelje za umetniško fotografijo
  23.      ateljéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atelje: visoka ateljejska okna / ateljejsko delo; ateljejsko slikarstvo / ateljejsko življenje
  24.      atenéj  -a m (ẹ̑) vznes., redko znanstvena ustanova ali visoka šola: bil je profesor znanega ateneja
  25.      atentát  -a m () morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat; atentat na predsednika; poskus atentata; žrtve atentata; pren. to je pravi atentat na moralo

   6.253 6.278 6.303 6.328 6.353 6.378 6.403 6.428 6.453 6.478  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA