Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (6.351-6.375)
- askétika -e ž (ẹ́) nauk o askezi: poglabljati se v asketiko ♪
- asketízem -zma m (ȋ) 1. asketski način življenja: propagirati asketizem; iskati rešitev v asketizmu 2. redko asketika: poglabljati se v asketizem 3. redko asketstvo: asketizem meniškega življenja ♪
- askétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na askete ali askezo: asketski človek / asketsko življenje / asketski obraz askétsko prisl.: živel je asketsko skromno ♪
- askétstvo -a s (ẹ̑) lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo; zaradi asketstva se je odvrnil od njega; ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza ♪
- askéza -e ž (ẹ̑) načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel; iz uživaštva je šel v skrajno askezo; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo ♦ rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti ♪
- asociácija -e ž (á) 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov // združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti ◊ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje ♪
- asociacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu; pozitivistična asociacijska teorija; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica ♪
- àsociálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: bil je popolnoma asocialen človek / asocialni individualizem; zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel; asocialno vedenje ♪
- asociatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces; asociativno doživljanje; asociativno povezovanje dogodkov; uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi ◊ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijami asociatívno prisl.: asociativno se spomniti ♪
- asociatívnost -i ž (ȋ) lastnost asociativnega: asociativnost besednih zvez / pesnikova asociativnost ne prepriča ◊ mat. asociativnost vsote ♪
- asociírati -am nedov. in dov. (ȋ) povezovati z asociacijami: pojem je asociiral s predstavo ljubezni; asociirati predstave; podobe se pri njem asociirajo nelogično asociírati se knjiž. združevati se v skupnost: ljudje so se asociirali za skupne akcije asociíran -a -o: asociirani producenti; asociirane države države, ki zaradi podobne politične, ekonomske orientacije tvorijo skupino ♪
- asonánca -e ž (ȃ) lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi ♪
- asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila ♪
- asortírati -am dov. in nedov. (ȋ) porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih; asortirati les ♪
- asparágus -a m (ȃ) poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa ♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus ♪
- aspékt -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid ♪
- aspergíl -a m (ȋ) rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo: kovinski aspergil ♪
- aspík -a m (ȋ) gastr. prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti: mrzli aspik; postrvi v aspiku ♪
- aspirácija -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev ♪
- aspiránt -a m (ā á) knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik: mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine // voj., nekdaj kdor je končal oficirsko šolo in se poteguje za oficirski čin: častniški aspirant ♪
- áspra -e ž (ȃ) num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja ♪
- asténičen -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija ♪
- asteroíd -a m (ȋ) nav. mn., astr. majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom ♪
- astigmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na astigmatizem: očala za astigmatične ljudi / astigmatično oko ♪
- astigmatízem -zma m (ȋ) 1. med. očesna napaka zaradi neenakomerno izbočene roženice: zdraviti astigmatizem 2. fiz. napaka leče, da upodobi točko kot dve črtici ♪
6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451