Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (6.128-6.152) 
- antipátičen -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje ♪
- antipatíja -e ž (ȋ) nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije ♪
- antipirétik -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov ♪
- antipód -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble ♪
- antipóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov ♪
- ántiromán -a m (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana ♪
- antiséptičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki uničuje kužne klice: antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje ♪
- ántisociálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje ♪
- ántitalènt -ênta m (ȃ-ȅ ȃ-é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko ♪
- ántiteló -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles ♪
- antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor ♪
- ántitrinitárec -rca m (ȃ-ȃ) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici ♪
- antónovka -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve ♪
- antracén -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana ♪
- antracénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracensko olje / antracenska barvila ♪
- ántraks -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa ♪
- ántropobiologíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih ♪
- ántropogeografíja -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ♪
- antropológ -a m (ọ̑) strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog; kulturni, socialni antropolog ♪
- antropologíja -e ž (ȋ) veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije ♪
- antropolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropologijo: antropološki inštitut / antropološka študija / antropološko društvo ♪
- anulácija -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora ♪
- ánus -a m (ȃ) anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik ♪
- aparát -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat;
policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
- aparátčik -a m (ȃ) slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik ♪
6.003 6.028 6.053 6.078 6.103 6.128 6.153 6.178 6.203 6.228