Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (6.126-6.150)



  1.      ántipasát  -a m (-) geogr. veter v ekvatorialnem področju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega
  2.      antipásta  -e ž () gastr. konzervirano meso z zelenjavo za predjed: jesti antipasto // redko predjed sploh
  3.      antipátičen  -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje
  4.      antipatíja  -e ž () nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
  5.      antipirétik  -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov
  6.      antipód  -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
  7.      antipóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov
  8.      ántiromán  -a m (-) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana
  9.      antiséptičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki uničuje kužne klice: antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje
  10.      ántisociálen  -lna -o prid. (-) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje
  11.      ántitalènt  -ênta m (- -é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko
  12.      ántiteló  -ésa s (-ọ̑ -ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles
  13.      antitéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
  14.      ántitrinitárec  -rca m (-) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici
  15.      antónovka  -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve
  16.      antracén  -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana
  17.      antracénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracensko olje / antracenska barvila
  18.      ántraks  -a m () med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa
  19.      ántropobiologíja  -e ž (-) veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih
  20.      ántropogeografíja  -e ž (-) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo
  21.      antropológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog; kulturni, socialni antropolog
  22.      antropologíja  -e ž () veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije
  23.      antropolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropologijo: antropološki inštitut / antropološka študija / antropološko društvo
  24.      anulácija  -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora
  25.      ánus  -a m () anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik

   6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA