Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (5.901-5.925)


  1.      aliterácija  -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo ♪
  2.      aljáški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo ♦ vrtn. aljaška pacipresa ♪
  3.      álka  -e ž (ȃ) tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko ♪
  4.      alkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske ♪
  5.      alkálija  -e ž (á) kem. hidroksid alkalijskih kovin: poškodbe z alkalijami ♪
  6.      alkálijski  -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin ♪
  7.      alkaloíd  -a m (ȋ) kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni; uporabljati alkaloide za zdravila ♪
  8.      álkar  -ja m (ȃ) tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih; tekmovanje alkarjev ♪
  9.      alkíden  -dna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil ♪
  10.      alkimíja  -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja ♪
  11.      allegrétto  [alegreto] prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja nekoliko hitro ♪
  12.      allégro  [ale-] prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja hitro: igrati allegro allégro -a m stavek ali skladba v tem tempu: igriva lahkotnost v allegru ♪
  13.      almanáh  -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha ◊ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje ♪
  14.      alofón  -a m (ọ̑) lingv. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja ♪
  15.      àlógičen  -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična ♪
  16.      alogízem  -zma m (ȋ) kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov ♪
  17.      alohtón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline ♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov ♪
  18.      alokácija  -e ž (á) knjiž. načrtno razdeljevanje, načrtna delitev: odločati o alokaciji dobička; alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih; alokacija dela ♪
  19.      alomórf  -a m (ọ̑) lingv. varianta morfema zaradi spremenjenega okolja: predlog h je alomorf predloga k ♪
  20.      alpáka 1 -e ž (ȃ) 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake // tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; neskl. pril.: alpaka volnena tkanina za plašče ♪
  21.      alpákast 2 -a -o prid. (ȃ) ki je iz kovine alpaka: alpakast jedilni pribor ♪
  22.      al pári  prisl. (ȃ) fin. enako imenski vrednosti, enako za enako: menjati al pari; neskl. pril.: tečaj al pari enak začetnemu oziroma uradnemu ♪
  23.      alpiníst  -a m (ȋ) kdor se ukvarja z alpinistiko: biti navdušen alpinist; visokogorski, zimski alpinist ♪
  24.      alpinístika  -e ž (í) vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: gojiti alpinistiko; vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike // alpinizem ♪
  25.      alpinístka  -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja z alpinistiko ♪

   5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA