Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (5.678-5.702) 
- admirálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor ♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom ♪
- admirálstvo -a s (ȃ) 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo ♪
- adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence ♪
- adoptánt -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec ♪
- adresánt -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj ♪
- adresát -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel ♪
- ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico ♪
- adrijánski -a -o prid. (ȃ) zastar. jadranski: sinje adrijansko morje ♪
- adsorbènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje ♪
- adsórpcija -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini ♪
- adút -a m (ȗ) 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva ♪
- adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod ♪
- adventízem -zma m (ȋ) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma ♪
- advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema ♪
- aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike ♪
- áerodinámičen in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo ♪
- aerodrómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik ♪
- áerofotografíja in aêrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka ♪
- áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije ♪
- áerohidroplán in aêrohidroplán -a m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi ♪
- aerologíja -e ž (ȋ) meteorologija, ki proučuje visoko ozračje ♪
- áeromeháničen in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni ♪
- aeronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec ♪
- aeronávtičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija ♪
- aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku ♪
5.553 5.578 5.603 5.628 5.653 5.678 5.703 5.728 5.753 5.778 
