Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (5.278-5.302)


  1.      visokopritlíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na visoko pritličje: visokopritlična hiša / visokopritlično stanovanje ♪
  2.      visokorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka ♪
  3.      visokoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je visokega, plemiškega rodu: ima visokorodne prednike / v vljudnostnem nagovoru, nekdaj visokorodni gospod ♪
  4.      visokorôden  -dna -o prid. (ó) ki dobro rodi: visokorodne sorte pšenice ♪
  5.      visokoródnost  -i ž (ọ̄) knjiž. visok, plemiški rod: postavljal se je s svojo visokorodnostjo ♪
  6.      visôkost  in visokóst -i ž (ó; ọ̑) 1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / redko: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z visokosti gledati navzdol z višine 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: zaradi visokosti je nepriljubljen; skromnost in visokost 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: nastopati z visokostjo kraljice / zavedati se notranje visokosti plemenitosti; visokost čustev ♪
  7.      visokóst  -i ž (ọ̑) navadno s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za visoke posvetne in cerkvene dostojanstvenike: obiskala jih bo njegova cesarska visokost / kot nagovor naloga je opravljena, visokost ♪
  8.      visokostêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) ki ima visoko, dolgo steblo: visokostebelne rastline ♦ vrtn. visokostebelna vrtnica visoko na steblo podlage cepljena vrtnica, ki se oblikuje v krošnjo ♪
  9.      visokósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ekspr. domišljav, prevzeten: visokostne gospodične / visokosten obraz, pogled 2. knjiž. vzvišen, dostojanstven: visokostno vedenje vladarice / visokosten duh visokóstno prisl.: z ljudmi govori visokostno ♪
  10.      visokošólec  -lca m (ọ̑) kdor si pridobiva izobrazbo na visoki šoli: dijaki in visokošolci ♪
  11.      visokošólka  -e ž (ọ̑) ženska, ki si pridobiva izobrazbo na visoki šoli: dom visokošolk ♪
  12.      visokošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoko šolo: visokošolska mladina / visokošolski predavatelj, učitelj / visokošolski študij; visokošolska izobrazba ♪
  13.      visokotemperatúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sorazmerno visoke temperature: pasterizirati mleko po visokotemperaturnem postopku / visokotemperaturno sušenje lesa ♪
  14.      visokotláčen  -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na področje sorazmerno visokih tlakov: visokotlačna para / visokotlačni parni kotel; visokotlačna črpalka ♪
  15.      visokotónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo ♦ rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1.000 hertzov ♪
  16.      visokoúmen  -mna -o prid. (ú ȗ) knjiž. sposoben prodorno misliti: visokoumen mislec, mož / visokoumna misel ♪
  17.      vitkonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima vitke noge: vitkonoge gazele ♪
  18.      vítkost  -i ž (ȋ) lastnost vitkega: obleka poudarja njeno vitkost; vitkost postave / vitkost prstov ◊ teh. vitkost profila razmerje med uklonsko dolžino in najmanjšo debelino stebra ♪
  19.      vitkostás  in vitkostàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. vitek: vitkostasi vojaki; vitkostasa lepotica ♪
  20.      vkomponírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa; vstaviti, vgraditi: vkomponirati spomenik v naravno okolje / zgodbo je v celoti vkomponiral v roman / v pripoved rad vkomponira osebne spomine vkomponíran -a -o: spomenik z vkomponiranimi lesenimi elementi; dobro, slabo vkomponiran ♪
  21.      vkòp  vkópa m (ȍ ọ́) glagolnik od vkopati: pred vkopom drogov so teren dobro utrdili / čas, določen za vkop čete; ukaz za vkop ◊ grad. široko korito, izkopano v teren, navadno zaradi graditve prometne poti ♪
  22.      vkopáti  vkópljem tudi -ám dov., vkôplji vkopljíte tudi vkôpaj vkopájte; vkôpal (á ọ́, ȃ) dati, položiti kaj v izkopano jamo, vdolbino in zasuti: vkopati cevi, električne vode // dati, položiti spodnji del česa v izkopano jamo, vdolbino in zasuti, zlasti zaradi trdnejše namestitve: vkopati mejnike; vkopati drog dva metra globoko / sadike za nekaj časa vkopljemo ● ekspr. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube naredile; ekspr. vkopala je svoj obraz v dlani skrila vkopáti se 1. zaradi padca, teže prodreti v tla in se delno zakriti: sidro se je z enim krakom vkopalo v dno 2. voj. narediti, skopati strelske jarke in se namestiti vanje: vojaki so se vkopali; vkopati se do pasu / vkopati se v jarke, okope ◊ alp. narediti si zavetišče v snegu vkopán -a -o: močen veter je izruval vkopane drogove; vojaki, vkopani do pasu; obstati kakor vkopan negibno, togo ♪
  23.      vkopávanje  -a s (á) glagolnik od vkopavati: vkopavanje mejnikov / določiti kraj za vkopavanje čete ♪
  24.      vkopávati  -am nedov. (ȃ) dajati, polagati kaj v izkopano jamo, vdolbino in zasipati: vkopavati kanalizacijske cevi, električne vode // dajati, polagati spodnji del česa v izkopano jamo, vdolbino in zasipati, zlasti zaradi trdnejše namestitve: vkopavati kole v vinogradu; vkopavati stebre vkopávati se 1. zaradi padca, teže prodirati v tla in se delno zakrivati: pregrade so se vedno globlje vkopavale v tla 2. voj. delati, kopati strelske jarke in se nameščati vanje: na povelje so se začeli vojaki vkopavati ♪
  25.      vkorákanje  -a s (ȃ) glagolnik od vkorakati: zmagovalce so ob vkorakanju na stadion navdušeno pozdravili ♪

   5.153 5.178 5.203 5.228 5.253 5.278 5.303 5.328 5.353 5.378  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA