Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (5.201-5.225)



  1.      vekovéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. večen: vekovečna ljubezen / vekovečna načela / vekovečen sovražnik
  2.      koven  in veven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) zastar. 1. veke dolg, trajajoč: vekoven razvoj živalstva 2. večen: vekovni boj človeštva s smrtjo
  3.      vekovít  -a -o prid. () star. 1. veke dolg, trajajoč: vekovito izročilo 2. večen: vekovito bitje / vekovito življenje / negibne, vekovite gore / vekoviti zakoni sveta 3. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva; epohalen: vekoviti dosežki; odkritje vekovite vrednosti
  4.      velikánskost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost velikanskega: velikanskost poslopja / velikanskost prostora
  5.      velíko  prisl. (í) 1. izraža veliko količino ali mero a) s samostalnikom: imeti veliko drv; zemlja z veliko dušika; zbralo se je veliko ljudi; nima veliko smisla za šalo / odkriti veliko novega / kot voščilo želim vam veliko, ekspr. veliko veliko sreče / takih primerov je veliko b) z glagolom: veliko bere, se giblje; veliko se ne da spremeniti; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat 2. navadno v zvezi s primernikom izraža visoko stopnjo: veliko bolj se boste morali potruditi; nova pot je veliko krajša; veliko večja poraba energije / zaslužek je veliko premajhen; prim. največ, več, velik, veliki
  6.      veliko... 1 ali véliko... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na veliki: velikobritanski, velikosoboten
  7.      veliko... 2 ali velíko... prvi del zloženk () nanašajoč se na velik: velikolisten, velikomesten, velikopovršinski
  8.      veliko... 3 ali velíko... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na veliko: velikobeseden, velikojedec; velikokrat
  9.      velikobesédnost  -i ž (ẹ̑) gostobesednost: pripisovali so mu velikobesednost
  10.      vélikobolgárski  -a -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na veliko Bolgarijo: velikobolgarski šovinisti / velikobolgarski nazori
  11.      vélikobritánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na Veliko Britanijo: velikobritansko ozemlje / velikobritanska politika
  12.      velikocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima veliko cvetov: velikocvetna rastlina // ki ima velike cvete: velikocvetne begonije
  13.      vélikodržáven  -vna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na veliko državo: velikodržavne težnje / velikodržavni šovinizem
  14.      velikodúšen  -šna -o prid.) ki stori komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: velikodušen človek; biti velikodušen do koga / velikodušna ponudba / velikodušen podpornik velikodúšno prisl.: velikodušno odpuščati napake
  15.      velikodúšje  -a s () stanje človeka, ki je pripravljen storiti komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: prevzelo ga je velikodušje / zahvaliti se komu za velikodušje
  16.      velikodúšnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost velikodušnega človeka: hvaliti, občudovati velikodušnost koga; velikodušnost do nasprotnika
  17.      velíkokalíbrski  -a -o prid. (í-í) šport., voj. ki ima v svoji vrsti največji kaliber: velikokalibrski top / velikokalibrsko strelivo
  18.      velíkokrat  prisl. (í) izraža veliko ponovitev: velikokrat pomagati komu; velikokrat se srečava; ne zgodi se velikokrat, da bi bil kdo tako prijazen // s primernikom izraža visoko stopnjo: njihove potrebe so zdaj velikokrat večje kot prej
  19.      velikolép  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) zastar. zelo lep: velikolepa slika
  20.      velikolépen  -pna -o prid. (ẹ̑) zastar. zelo lep: velikolepna preproga
  21.      velikolépje  -a s (ẹ̑) zastar. (izredna) lepota, sijaj: dvorsko velikolepje / prirediti slavje v vsem velikolepju
  22.      velikolísten  -tna -o prid. () ki ima velike liste: velikolistne lončnice
  23.      velikomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veliko mesto: velikomestne ulice / velikomestni hrup / velikomestni ljudje / ekspr. predajati se velikomestnemu življenju
  24.      velikomeščàn  in velikomeščán -ána m ( á; ) prebivalec velikega mesta: navade velikomeščanov
  25.      vélikonémec  -mca m (ẹ̑-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: po prepričanju je bil velikonemec

   5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA