Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (5.001-5.025) 
- teleskóp tudi teleskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) fiz. daljnogled za opazovanje zvezd, ki da obrnjeno sliko: s teleskopom odkriti nov planet; opazovanje sonca s teleskopom ● zastar. s teleskopom gledati plezalce z daljnogledom ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja ♪
- teleskópski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na teleskop: teleskopska cev / teleskopsko opazovanje 2. teh. sestavljen iz več cevastih delov različnih premerov, ki se dajo potisniti drug v drugega: teleskopski amortizerji; teleskopska antena; teleskopske vilice ◊ zool. teleskopske oči oči z zelo navzven potisnjenim ali podaljšanim zrklom ♪
- temnokóžec -žca [tǝm] m (ọ̑) ekspr., redko človek temne kože: v mladosti je bil temnokožec ♪
- tépkovec -vca m (ẹ́) mošt ali žganje iz tepk: piti tepkovec ♪
- terakóta -e ž (ọ̑) neloščena, zelo trdo žgana glina rdečkasto rjave barve: kip, posoda iz terakote // izdelek iz take gline: razstavljati terakote ♪
- terakóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na terakoto: terakotna figura, vaza / ekspr. terakotna zagorelost obraza ♪
- tétrakord in tetrakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz. zaporedje štirih tonov, pri katerem začetni in končni ton obsegata kvarto ♪
- težakováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. opravljati težaška dela: podnevi je težakovala, ponoči pa študirala ♪
- težko... ali têžko... prvi del zloženk (ē) nanašajoč se na težek: težkoatlet, težkoindustrijski, težkoklas, težkonog ♪
- têžkoatlét -a m (ē-ẹ̑) športnik, ki goji težko atletiko: določiti vaje za težkoatlete; atleti in težkoatleti ♦ šport. kategorija težkoatletov skupina v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo ♪
- têžkoatlétski -a -o prid. (ē-ẹ̑) nanašajoč se na težkoatlete ali težko atletiko: težkoatletski klub / težkoatletski strokovnjak ♪
- težkôča tudi težkóča -e ž (ó; ọ́) knjiž. težava: zdravilo blaži različne težkoče; težkoče pri požiranju / vse težkoče so pozabljene ♪
- têžkoindustríjski -a -o prid. (ē-ȋ) nanašajoč se na težko industrijo: težkoindustrijsko središče / težkoindustrijski izdelki ♪
- težkokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž. miren, nerazburljiv, vztrajen: težkokrven človek; biti, postati težkokrven ● knjiž., redko težkokrvna otožnost melanholija ◊ psih. težkokrvni temperament temperament, za katerega so značilne počasnost, neživahnost, nagnjenost k otožnosti, potrtosti ♪
- težkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. okoren, počasen: težkonoge race; težkonoga ženska ♪
- têžkooborožênec -nca m (ē-é) pri starih Grkih in Rimljanih težko oborožen vojak pešec: težkooboroženci in lahkooboroženci ♪
- têžkost in težkóst -i ž (é; ọ̑) lastnost, značilnost težkega: težkost bremena / težkost študija / ugotoviti težkost poškodbe / težkost in lahkost ♪
- têžkotekočínski -a -o prid. (ē-ȋ) metal. pri katerem se uporablja za ločevanje koristnih sestavin zmesi tekočina z ustrezno gostoto: težkotekočinski postopek; težkotekočinska separacija ♪
- težkovôden -dna -o prid. (ó) fiz., navadno v zvezi težkovodni reaktor reaktor, pri katerem se kot moderator uporablja težka voda: značilnosti težkovodnega reaktorja ♪
- tíčko -a m (ȋ) ekspr. iznajdljiv, prebrisan človek: bil je tičko, nobeni se ni dal ujeti / ti si mi tičko ♪
- tíkoma prisl. (ȋ) star., v zvezi s prislovnim določilom tik: vozila sta tikoma drug za drugim; stol je primaknil tikoma k postelji / prišli so tikoma pred odhodom ♪
- tíkoma predl. (ȋ) star., z rodilnikom tik: stopil je tikoma njega in mu grozil; tikoma zida raste grm / bila je tik tikoma njega ♪
- tíkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tik1: tikovi gozdovi; tikov les / tikova omara ♪
- tikovína -e ž (í) tikov les: trgovati s tikovino; pohištvo iz tikovine ♪
- timskost tudi teamskost -i [tímskost] ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost timskega: timskost dela / šport zahteva timskost ♪
4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 
