Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (4.926-4.950) 
- škórenjc -a [rǝn] m (ọ̑) nav. mn., star. manjši škorenj: obuti škorenjce; deklica v finih mehkih škorenjcih ♪
- škórenjček -čka [rǝn] m (ọ̑) manjšalnica od škorenj: otrokom je kupila tople škorenjčke; podloženi škorenjčki / ekspr. elegantni damski škorenjčki ♪
- škórnja -e ž (ọ̑) zastar. škorenj: leva škornja ga tišči ♪
- škórnjast -a -o prid. (ọ̑) ekspr. neroden, okoren: težki škornjasti koraki / škornjasti verzi ♪
- škórnjica -e ž (ọ̑) nav. mn. zgornji del škornja; golenica: vtaknil je pipo za škornjico; škornji z nagubanimi, ohlapnimi škornjicami // nar. škorenj: obuti škornjice; na deskah so se poznale podkvice škornjic ♪
- škórnjič -a m (ọ̑) redko škorenjček: novi škornjiči ♪
- škorpijón -a m (ọ̑) 1. žival s strupnico in navzgor obrnjenim želom na koncu dolgega členastega zadka: škorpijon ga je pičil 2. slabš. hudoben, zloben človek: pravi škorpijon je / kot psovka ti prekleti škorpijon ◊ astr. Škorpijon osmo ozvezdje živalskega kroga; zgod. škorpijon biču podobna mučilna priprava s petimi ali šestimi verigami ali vrvmi s konicami na koncu; zool. škorpijoni pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu; ščipalec ♪
- škorpijónka -e ž (ọ̑) 1. samica škorpijona: škorpijon in škorpijonka 2. slabš. hudobna, zlobna ženska: kako moreš živeti s to škorpijonko ♪
- škorpijónov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škorpijone: škorpijonov pik ∙ nekdaj namazati rano s škorpijonovim oljem z oljem, v katero so bili namočeni škorpijoni ♪
- škorpijónski -a -o prid. (ọ̑) 1. tak kot pri škorpijonu: na sliki je bilo bitje s škorpijonskim repom 2. slabš. hudoben, zloben: škorpijonski človek ♪
- škóta -e ž (ọ̄) navt. vrv za napenjanje, premikanje jader ♪
- škótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škote ali Škotsko: škotski jezik / škotske dude / škotski ovčar ovčar z zelo ozko glavo, dolgo, košato dlako črne, rjave in bele ali modro sive barve; škotski viski viski iz (ječmenovega) slada, navadno z vonjem po dimu; škotsko sukno sukno z večjim karom, zlasti rdeče, modre, zelene barve ♦ lov. škotski seter seter s črno dlako in temno rjavimi ožigi; obl. škotsko krilo krilo s škotskim karom in gubami, speto na levi strani z veliko zaponko; šah. škotski gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje daminega kmeta; tekst. škotski karo večji karo, zlasti rdeče, modre, zelene barve; vet. škotsko govedo temno sivo govedo, ki se goji zaradi mesa ♪
- šokóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na šok 1: šokovno stanje / šokovne ledvice ledvice, okvarjene zaradi dalj časa trajajočega šoka ♪
- šólskorefórmen -mna -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na šolsko reformo: šolskoreformna načela; šolskoreformna prizadevanja ♪
- špájkov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na špajko ali špajk: špajkove korenine / špajkov čaj ♪
- štákora -e ž (á) nav. mn., nar. hodulja: hoditi na štakorah ♪
- štedílnikov -a -o (ȋ) pridevnik od štedilnik: očistiti štedilnikovo ploščo ♪
- štírikolésen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri kolesa: štirikolesen voziček; štirikolesna kočija; štirikolesna motorna vozila ♪
- štírikolésnik -a m (ȋ-ẹ̑) žarg. osebni avtomobil: novi modeli štirikolesnikov ♪
- štirikót -a m (ọ̑) štirikotna ploskev: štirikot dvorišča / smreke rastejo v štirikotu ♪
- štírikóten -tna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima štiri kote: štirikoten ribnik; štirikotno jadro / štirikotna pila ♪
- štírikótnik -a m (ȋ-ọ̑) 1. štirikotna ploskev: štirikotnik dvorišča 2. geom. lik, ki ima štiri kote: narisati štirikotnik ♪
- štrájkoven -vna -o prid. (ȃ) pog. stavkoven: izvoliti štrajkovni odbor ♪
- šúko prid. neskl. (ȗ) žarg., elektr., navadno v zvezi z vtič, vtičnica varnosten: aparati so opremljeni s šuko vtiči; zamenjati navadne vtičnice s šuko vtičnicami ♪
- švéjkovski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. tak kot pri Haškovem Švejku: švejkovski humor ♪
4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 
