Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (49.178-49.202)



  1.      žílnat  -a -o prid. () ki ima veliko izrazitih, izstopajočih žil: žilnata noga, roka // ki ima žile: žilnat marmor ♦ bot. mrežasto žilnat list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil
  2.      žíma  -e ž (í) odrezana dolga dlaka zlasti iz konjskega repa, konjske grive: razrahljati žimo; barvanje žime; krtača, sito iz žime; naslanjač, polnjen z žimo / gumirana žima; umetna žima / konjska žima
  3.      žímarstvo  -a s () obrt za izdelovanje žimnatih izdelkov, zlasti tkanin za sita: ščetkarstvo in žimarstvo
  4.      žímast  -a -o prid. (í) podoben žimi: žimasti lasje; pes z žimasto dlako
  5.      žímavec  -vca m (í) srednje velik lovski pes z ostro, trdo dlako: gojiti žimavce / nemški žimavec
  6.      žímnica  -e ž () zlasti z žimo napolnjena blazina za ležanje: iztepsti, prezračiti žimnice; ležati na žimnici; postelja s tridelnimi žimnicami; polnila za žimnice; žimnica za otroško posteljo / vzmetna žimnica vzmetnicalov. past z zanko, zankami iz žime za lovljenje ptic
  7.      žimovína  -e ž (í) tekst. tkanina z osnovo iz bombažne ali lanene sukane preje in votkom iz žime: izdelava žimovine
  8.      žíngati  -am nedov. () nižje pog. 1. peti, prepevati: žingajo vsak svojo pesem 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: vso noč ga žingajo
  9.      žínjati  -am nedov. () nar. koroško misliti, premišljevati: ne žinjaj več name; žinja, da mora že tako biti
  10.      žír  -a m () plod bukve: v rokah je imela dva žira / bukov žir // ed. več žirov, žiri: prašiči so se napasli žira; nabirati žir
  11.      žiráfa  -e ž () 1. velika afriška žival z zelo dolgim vratom: čreda žiraf; vrat ima kot žirafa 2. žarg., rad. visoko mikrofonsko stojalo z ročico
  12.      žiráfast  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri žirafi: žirafast vrat
  13.      žiríja  -e ž () skupina ljudi, določena za ocenjevanje na razstavi, natečaju, tekmovanju: žirija je izbrala tri prispevke; razstavljene izdelke ocenjuje mednarodna žirija; član strokovne žirije; žirija za podelitev nagrad
  14.      žiríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na žirijo: žirijsko odločanje / žirijska merila
  15.      žíriti  -im nedov.) 1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir: bukev ne žiri vsako leto 2. nar. pasti po gozdu, v katerem je veliko žira: tod pastirji žirijo prašiče
  16.      žiró  prid. neskl. (ọ̑) v zvezi žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo
  17.      žirónda  -e ž (ọ̑) zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej organizirana skupina drobne in srednje buržoazije, ki nasprotuje obnovi starega režima in jakobincem
  18.      žirondíst  -a m () zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik žironde ali pristaš njene politike: žirondisti in jakobinci
  19.      žitárec  -rca m () nekdaj vino iz okolice Žitare vasi: steklenica žitarca
  20.      žíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na žito: žitno zrno / žitno polje / žitni pridelek / žitni čistilnik stroj za ločevanje plevelnega semena od žitnega; žitni silos / žitna kava; žitno žganje ♦ agr. žitna rja; etn. žitna skrinja skrinja, navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; teh. žitni kombajn; zool. žitni molj; žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus
  21.      žíti  žíjem nedov.) star. živeti: dokler bo žil, se ga bo spominjal; lahko bi žil še nekaj let / kmet rad žije v svojem okolju ∙ star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi
  22.      žitíšče  in žítišče -a s (í; í) redko strnišče: preorati žitišče
  23.      žítje  -a s () 1. knjiž. življenje: konec, kratkost žitja / mestno žitje; mirno žitje / žitje in bitje naroda 2. lit., v pravoslavnih deželah, zlasti v srednjem veku življenjepis svetnika, svetega človeka: brati, izdati žitje; žitje sv. Metoda / žitja srbskih vladarjev
  24.      žítničar  -ja m () zgod. upravnik žitnice: imenovati koga za žitničarja / mestni žitničar
  25.      žíto  -a s (í) kulturne rastline s klasi, lati ali njihovo seme: žito zeleni, zori; mlatiti, žeti žito; zvezati žito v snope; poleglo žito / mleti, vejati žito; velik pridelek žita; vreča žita; silos za žito / drobnozrnato žito; jaro, ozimno žito; krmno, semensko žito / žita lepo kažejo ♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; kašno žito ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo; krušno žito za mletje; plenjavo žito pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno; bot. latnato žito; teh. prebiralnik za žito // nar. vzhodno rž: sejati žito

   49.053 49.078 49.103 49.128 49.153 49.178 49.203 49.228 49.253 49.278  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA