Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (48.653-48.677)
- zóbčast -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima zobce: zobčast rob / zobčasto kolo zobato kolo 2. podoben zobu, zobcu: zobčast list ciprese; ograja z zobčastimi nadzidki ♪
- zóbček -čka m (ọ́) ekspr. manjšalnica od zob: dva zobčka sta ji že zrasla; izgubiti prve zobčke / zobčki v urnem mehanizmu ◊ obrt. polkrožna ali trikotna prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke ♪
- zobčeník -a m (í) knjiž. zobník: tovarna zobčenikov ♪
- zóbec -bca m (ọ́) ekspr. manjšalnica od zob: ob smehu je pokazala vrsto redkih zobcev / grablje s polomljenimi zobci; zobci pogonskega mehanizma; zobci znamke ♦ bot. izstopajoč, različno oblikovan del listnega roba; obrt. polkrožna ali trikotna prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke; zobček ♪
- zóben -bna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zob: zobna gniloba; zobno tkivo / pog. zobna pasta krema za zobe; zobna ščetka / zobna proteza / zobni tehnik zobotehnik; zobna ambulanta; zobna tehnika zobotehnika ◊ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; zobna pulpa ali zobna meča vsebina zobne votline; zobna sklenina; med. zobni granulom; zobni kamen trda, kamnu podobna snov, ki se nabira na zobeh; (zobni) mostiček; (zobna) krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; zobna obloga kar se nabere na zobeh; zobno zlato zlato, ki se uporablja za prevleke zob in mostičke ♪
- zóber -bra m (ọ́) zool. evropsko divje govedo svetlo rjave barve z močnim oprsjem, Bison bonasus ♪
- zóbiti se -im se tudi zobíti se -ím se nedov. (ọ̄ ọ̑; ȋ í) knjiž., redko dobivati zobe: otrok se že zobi ♪
- zóblati -am dov. (ọ̑) z obličem narediti gladko, ravno: zoblati desko, mizno ploščo zóblan -a -o: zoblane deske ♪
- zóbljenje tudi zobljênje -a s (ọ̑; é) knjiž., redko dobivanje, rast zob; denticija ♪
- zobníca -e ž (í) vreča, torba z zobjo, ki se obesi konju na glavo: sešiti zobnico / konjska zobnica ♪
- zobník -a m (í) 1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo: zobnik se vrti; vgraditi zobnik; zobje zobnika; jeklo za zobnike / gnani, gonilni zobnik; verižni, vmesni zobnik 2. bot. strupena dlakava rastlina s svetlo ali umazano rumenimi lijakastimi cveti, Hyoscyamus: otoki so porasli z zobnikom / beli, črni zobnik ♪
- zobníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zobník: zobniški mehanizem; zobniška dvojica / zobniški pogon ♦ teh. zobniški prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z zobniki; zobniško gonilo gonilo, ki ga sestavljajo zobniki ♪
- zobotéhničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zobotehnike ali zobotehniko: zobotehnični material / zobotehnična srednja šola ♪
- zobotéhnik -a m (ẹ́) strokovnjak, ki izdeluje umetne zobe, umetno obzobno tkivo: delovno mesto zobotehnika ♪
- zobotrébec -bca m (ẹ̑) na obeh straneh priostrena, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane iz zobovja, za natikanje koščkov hrane: izdelovati zobotrebce; nabadati sir in salamo z zobotrebci; suh kot zobotrebec ♪
- zobóvje -a s (ọ̑) vsi zobje v zgornji in spodnji čeljusti: zobovje se menja; očistiti zobovje; odstranjevati ostanke hrane iz zobovja; pravilno razvito zobovje / človeško, živalsko zobovje / umetno zobovje ♦ anat. mlečno ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade, stalno zobovje ki zraste po šestem letu starosti; vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi; ščukasto, škarjasto zobovje ♪
- zobozdravníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zobozdravnike: iskati zobozdravniško pomoč / zobozdravniški stol ♪
- zobozdrávstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni zob in ust: razvoj zobozdravstva / študirati zobozdravstvo stomatologijo / otroško, šolsko zobozdravstvo; preventivno zobozdravstvo ♪
- zóbrna -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. primorsko dlesen: smejala se je, da so se videle rdeče zobrne ♪
- zófa -e ž (ọ̑) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na zofo; ležati na zofi; usnjena, žametna zofa ♪
- zoglenéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v oglje: les v kopi zogleni; pečenka je popolnoma zoglenela // geol. spremeniti se v premog, šoto: rastlinski ostanki so pod zemeljskimi plastmi zogleneli zoglenèl in zoglenél -éla -o: zoglenela skorja; zoglenela drevesa ♪
- zoglenévati -am nedov. (ẹ́) spreminjati se v oglje: v kopi les zogleneva // geol. spreminjati se v premog, šoto: zasute rastline so polagoma zoglenevale ♪
- zogleníti -ím dov., zoglénil (ȋ í) spremeniti v oglje: zogleniti les v kopi ♪
- zolájevski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Zolaju: zolajevski motiv; zolajevski slog ♪
- zòlj zôlja in zólj -a m (ȍ ó; ọ̑) zool., v zvezah: goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis; konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus intestinalis; ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco v nosnih in čelnih votlinah, Oestrus ovis ● nizko ima zolje v riti je nemiren, nestrpen, siten ♪
48.528 48.553 48.578 48.603 48.628 48.653 48.678 48.703 48.728 48.753