Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (48.328-48.352)


  1.      zindustrializírati  -am dov. (ȋ) uvesti, razširiti industrijsko dejavnost na določenem področju: zindustrializirati deželo / zindustrializirati družbo zindustrializíran -a -o: sodobni zindustrializirani svet; zindustrializirano življenje ♪
  2.      zíniti  -em dov. (í ȋ) 1. odpreti usta, kljun: zinil je in ugriznil; ziniti od začudenja; široko ziniti ∙ ekspr. čevelj mu je zinil, da se vidijo prsti podplat se mu je odtrgal od zgornjega dela; dan se je podaljšal za toliko, kolikor petelin zine malo se že pozna, da je dan daljši 2. ekspr. reči, povedati: premisli, kaj boš zinil; v pijanosti marsikaj zine; niti besede ni zinil / ni zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja ♪
  3.      zízen  -zna -o prid. (ȋ) nar. ki je v starosti, ko še sesa; sesen: zizno tele ♪
  4.      zjáhati  -am tudi zjášem dov. (ā) 1. z jahanjem izčrpati, oslabiti: zjahati konja 2. redko razjahati: jezdec se je ustavil in zjahal ♪
  5.      zjásniti  -im in zjasníti -ím dov., zjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. redko narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo; razjasniti: zjasniti skrivnost; stvari so se zjasnile v nekaj dneh / zjasnil ti bom, kako se je to zgodilo pojasnil 2. knjiž. narediti jasno, razumljivo: pisatelj je z leti zjasnil svojo izpoved / zjasniti svoj odnos do dela, družine zjásniti se, in zjasníti se 1. s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zjasnilo se mu je, zakaj ga niso spoznali; nenadoma, v trenutku se mu je zjasnilo, kaj hočejo 2. postati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se je zjasnila ● ekspr. v glavi se mu je zjasnilo prišel je k zavesti, razsodnosti zjásnjen -a -o: zjasnjeni nazori ♪
  6.      zjasníti  -ím dov., zjásnil (ȋ í) 1. narediti, da je kaj brez oblakov: veter je zjasnil nebo; nebo se je zjasnilo; brezoseb. proti jutru se je popolnoma zjasnilo / vreme se je zjasnilo // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: zvezde so zjasnile noč 2. knjiž. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: otrok jima je zjasnil življenje zjasníti se ekspr. postati vesel, veder: prej žalostne oči so se zjasnile / njegov glas se je zjasnil ∙ ekspr. obraz se mu je zjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. ob teh besedah se mu je čelo zjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen; vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale ♪
  7.      zjedríti  -ím dov., zjédril (ȋ í) knjiž. narediti (bolj) jedrnato: pisatelj je zjedril pripoved zjedríti se 1. postati čvrstejši, krepkejši: dekle se je zjedrilo v život / v življenjskih preizkušnjah se je zjedril 2. zbrati se, osredotočiti se: vse življenje se je zjedrilo okoli domačije / razmišljanje se je zjedrilo v tak zaključek ♪
  8.      zjekleníti  -ím dov., zjeklénil (ȋ í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: vojna je ljudi zjeklenila / težko življenje mu je zjeklenilo značaj // okrepiti, utrditi: trdo delo mu je zjeklenilo mišice ♪
  9.      zjezíti  -ím dov., zjézil (ȋ í) spraviti v jezo, razdraženost: njeno govorjenje, vedenje ga je zjezilo; taka stvar človeka zjezi zjezíti se razjeziti se: ko je to slišal, se je zjezil; zjeziti se nad otroki / ti si vsega kriv, se je zjezila ♪
  10.      zjéžiti  -im tudi zježíti -ím dov., zjéži; zjéžil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) naježiti: maček je zježil dlako / od strahu so se mu zježili lasje ♪
  11.      zjókati se  tudi zjokáti se -am se, in zjókati se tudi zjokáti se zjóčem se dov., zjókajte se tudi zjokájte se in zjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: šel je ven in se zjokal; ob srečanju bi se skoraj zjokala; zjokati se od veselja, žalosti; krčevito, tiho se zjokati; zjokal se je kot otrok močno, brez obvladovanja / zjokati se nad svojo usodo ♪
  12.      zjútraj  prisl. (ú) v času od svita do dopoldneva: v šolo hodi zjutraj; zjutraj ga bom poklical; zdravilo mora jemati zjutraj, opoldne in zvečer; pridite jutri zjutraj; s poukom začnejo ob osmih zjutraj; bedel je do štirih zjutraj; vstajati zgodaj zjutraj / od zjutraj te že čakajo; ekspr. delati od zjutraj do noči od jutra ● ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo ♪
  13.      zlagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj zlaga: dela kot zlagalec lesa / zlagalec opeke / zlagalec cerkvenih pesmi ♪
  14.      zlagálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zlagalec: dela kot zlagalka nogavic ♪
  15.      zláganje  -a s (ȃ) glagolnik od zlagati: zlaganje perila / končati zlaganje desk; križno zlaganje vreč / navodilo za zlaganje škatel / zlaganje pesmi / zlaganje samostalnikov ♪
  16.      zlágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: razgrinjati rjuhe in jih spet zlagati; natančno, površno zlagati perilo / zlagati padalo 2. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: delavci zlagajo deske; zlagati navzkriž; počasi, skrbno zlagati / zlagati snope na kup; zlagati puške v piramide; zlagati v skladovnico // na tak način delati: zlagati kamnito ograjo; zlagati stolp iz kock 3. s prislovnim določilom s prelaganjem delati, da pride kaj kam, od kod: zlagati zvezke iz torbe, na mizo; zlagati vreče s tovornjaka 4. dajati travo, snope med late kozolca: mož je zlagal, žena pa je podajala / zlagati snope v kozolec 5. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: zlagati opere / zlagati lepe melodije // ustvarjati, pisati sploh: zlagati verze / star. zlagati slavnostni govor sestavljati, pisati ● star. ne znam zlagati besed tako kot vi govoriti, pisati; star. zlagati zemljišča komasirati; star. vse življenje se trudim in zlagam varčujem ◊ etn. zlagati snope v nasad; les. zlagati deske v škarje; lingv. zlagati delati besede z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom; lit. zlagati ode zlágati se star. ujemati se: barve se zlagajo / pijači se ne zlagata se ne moreta mešati, piti skupaj / take misli se slabo zlagajo z veselim razpoloženjem / moji nazori se ne zlagajo z njegovimi / z ženinimi starši se dobro zlaga / popolnoma se zlagam s teboj soglašam, se strinjam zlagáje: zlagaje pesem, je mislil nanjo; prim. izlagati ♪
  17.      zlagáti se  zlážem se dov. (á á) zavestno izjaviti, reči kaj neresničnega z namenom zavesti v zmoto: nisem se zlagal; zlagal se ji je, da ga ni bilo doma; rad se zlaže; ekspr. debelo, nesramno se zlagati // ekspr. reči, povedati kaj, kar ne ustreza resnici: kaj se ti je spet zlagal / časopisi se niso zlagali zlagán -a -o 1. deležnik od zlagati se: ta zgodba ni zlagana; zlagano sporočilo 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: zlagana morala / njena črnina je zlagana // ki v resnici ni tak, kot se kaže: zlagan človek / pokazati svojo zlagano podobo // ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: zlagan napredek / njen strah je bil zlagan; zlagana veselost; prisl.: zlagano prijazen ♪
  18.      zlágoma  prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje opravlja brez hitenja, naglice: zlagoma brati, oblačiti se; hoditi zlagoma; ekspr. poletje se zlagoma nagiba h koncu 2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah; polagoma: napredovati zlagoma; vid ji zlagoma peša / zlagoma spoznati kaj počasi ♪
  19.      zláhka  prisl. (ȃ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora; z lahkoto: zlahka dvigovati, nositi kaj; zlahka premagati nasprotnike / zlahka vse doseže / ne daj se tako zlahka pregovoriti / vozilo se zlahka premika po kopnem in v vodi ∙ tega ni tako zlahka razumela to je težko razumela 2. izraža, da se v ravnanju, odločitvah premalo misli na mogoče posledice: vse jemlje preveč zlahka; zlahka obljublja, a se ne drži obljub ♪
  20.      zlájnati  -am dov. (ȃ) slabš. enolično, brez poudarkov povedati naučeno besedilo: učenec je zlajnal pesem zlájnan -a -o: zlajnano besedilo ∙ slabš. ta popevka je preveč zlajnana nezanimiva zaradi ponavljanja ♪
  21.      zlájšati  -am dov. (ȃ) star. olajšati: zlajšati komu bolečine, trpljenje; zlajšati si usodo / zlajšati pot; zlajšati si delo / zlajšati voz z odstranitvijo tovora ∙ star. odkrit pogovor mu je zlajšal srce zmanjšal duševno bolečino ♪
  22.      zlajševáti  -újem nedov. (á ȗ) star. olajševati: zlajševati komu bolečine, trpljenje ♪
  23.      zlámljati  -am nedov. (á) redko lomiti: zlamljati veje ♪
  24.      zlasáti  -ám dov. (á ȃ) prijeti za lase in stresti: fanta je ozmerjal in zlasal; pren., ekspr. veter se je zagnal v kostanj in ga zlasal zlasáti se ekspr. 1. stepsti se: fantje so se zlasali 2. spreti se, sporeči se: zaradi otrok se večkrat zlasata ♪
  25.      zlásti  prisl. (ȃ) 1. izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari: tehnične predmete so si ogledovali zlasti fantje; prstne odtise uporabljajo zlasti v kriminologiji; suša je izrazita zlasti tam, kjer je zemlja plitva / mišica postavi las pokonci zlasti ob neprijetnih dražljajih; piše se tudi z vejico: priporočajo sončenje, zlasti ob morju; sadja je bilo dovolj, zlasti zato, ker je drevje dobro obrodilo / v noge ga rado zebe, zlasti kadar ima mokre // izraža, da je kaj dodanega na prvem mestu glede na prej navedeno: razpravljali so o vprašanjih urbanizma, zlasti o cestah; primeri iz svetovne, zlasti francoske književnosti; otroka, zlasti še mladostnika, ni mogoče vzgajati brez poznavanja njegove duševnosti; samota ni zmeraj prijetna, zlasti takrat ne, ko je človek bolan 2. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: v razpravi so zlasti poudarjali pomanjkanje surovin; pri mleku je vprašanje embalaže zlasti pereče; za oprijemanje je zlasti pomemben gibljiv sklep / nasprotja so obstajala že od začetka, zlasti pa so se poglobila ob krizi ♪

   48.203 48.228 48.253 48.278 48.303 48.328 48.353 48.378 48.403 48.428  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA