Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (4.803-4.827)



  1.      súbkontinènt  -ênta in -énta m (- -é, -ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski subkontinent
  2.      súbmikrospski  -a -o prid. (-ọ̑) tako majhen, da se ne vidi niti z mikroskopom: submikroskopski delci, virusi / submikroskopske poškodbe v strukturi kovin
  3.      súnkoma  prisl. () knjiž. v sunkih, s sunki: množica se sunkoma pomika k vhodu; veter se sunkoma zaganja v obraz / ihtela je tiho, sunkoma // s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti
  4.      súnkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sunek: sunkovni val ob eksploziji súnkovno prisl.: sunkovno odporen
  5.      sunkovít  -a -o prid. () 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede
  6.      sunkovítost  -i ž () lastnost, značilnost sunkovitega: sunkovitost kretenj / sunkovitost vetra
  7.      svetkováti  -újem nedov.) zastar. praznovati: svetkovati novo leto
  8.      svetložen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je svetle kože: svetlokožni in temnokožni ljudje
  9.      svétskost  -i ž (ẹ̑) knjiž. svetovljanstvo: njegova svetskost ji je ugajala
  10.      svínčnikov  -a -o () pridevnik od svinčnik: svinčnikova konica
  11.      svójskost  -i ž (ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost svojskega: svojskost oblike / svojskost njegovih doživetij posebnost / prav v tem je svojskost umetnika / glavna svojskost romana značilnost / svojskosti otrokove duševnosti ● zastar. boj za svojskost za neodvisnost, samostojnost
  12.      ščúrkov  -a -o prid. (ú) etn., v zvezi ščurkov skedenj pastirska igrača v obliki hišice iz leskovih paličic, znana na Tolminskem
  13.      šélakov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šelak: šelakov madež ♦ les. šelakova politura
  14.      šentjákobica  -e [šen in šǝn] ž () nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice
  15.      šesteroten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima šest kotov: šesterokotna luknja; šesterokotna miza ♦ geom. šesterokotna dvojna piramida; šesterokotna prizma; min. šesterokotni sistem sistem z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°; heksagonalni sistem
  16.      šesterotnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima šest kotov: oglišča šesterokotnika / pravilni šesterokotnik
  17.      šésttnik  -a m (ẹ̑-ọ̑) geom. lik, ki ima šest kotov: narisati šestkotnik
  18.      šíbkost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost šibkega: njena šibkost je samo navidezna / mišična šibkost; telesna šibkost / značajska šibkost / šibkost režima / šibkost vina 2. knjiž. pomanjkljivost, slabost: opozarjati na šibkosti; odpravljati šibkosti v gospodarstvu
  19.      šíkoven  -vna -o prid. () zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno
  20.      šípkov  -a -o prid. () nanašajoč se na šipek: šipkovi cveti; šipkov grm / šipkov čaj ♦ zool. šipkov škržat rožni škržat; šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae
  21.      šípkovje  -a s () šipkovo grmovje: razvaline je preraslo šipkovje
  22.      širóko  -a m (ọ̑) meteor. južni ali jugovzhodni veter v Sredozemlju, ko je tam področje nizkega zračnega pritiska: začel je pihati široko
  23.      široko...  prvi del zloženk nanašajoč se na širok: širokobok, širokohlačen, širokokrajnik, širokolisten; širokopotezen, širokoprofilen, širokosrčnost
  24.      širokobók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima široke boke: širokoboka ženska
  25.      širokočêlen  -lna -o prid. () ki ima široko čelo: širokočelna lobanja ♦ mont. širokočelno odkopavanje

   4.678 4.703 4.728 4.753 4.778 4.803 4.828 4.853 4.878 4.903  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA