Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (4.801-4.825) 
- stvárskost -i ž (ȃ) filoz. kar opredeljuje stvar po njenem bistvu: spoznati stvarskost stvari ♪
- súbdiákon -a m (ȗ-á) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od diakona: subdiakoni in akoliti ♪
- súbkontinènt -ênta in -énta m (ȗ-ȅ ȗ-é, ȗ-ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski subkontinent ♪
- súbmikroskópski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) tako majhen, da se ne vidi niti z mikroskopom: submikroskopski delci, virusi / submikroskopske poškodbe v strukturi kovin ♪
- súnkoma prisl. (ȗ) knjiž. v sunkih, s sunki: množica se sunkoma pomika k vhodu; veter se sunkoma zaganja v obraz / ihtela je tiho, sunkoma // s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti ♪
- súnkoven -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sunek: sunkovni val ob eksploziji súnkovno prisl.: sunkovno odporen ♪
- sunkovít -a -o prid. (ȋ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede ♪
- sunkovítost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost sunkovitega: sunkovitost kretenj / sunkovitost vetra ♪
- svetkováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. praznovati: svetkovati novo leto ♪
- svetlokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je svetle kože: svetlokožni in temnokožni ljudje ♪
- svétskost -i ž (ẹ̑) knjiž. svetovljanstvo: njegova svetskost ji je ugajala ♪
- svínčnikov -a -o (ȋ) pridevnik od svinčnik: svinčnikova konica ♪
- svójskost -i ž (ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost svojskega: svojskost oblike / svojskost njegovih doživetij posebnost / prav v tem je svojskost umetnika / glavna svojskost romana značilnost / svojskosti otrokove duševnosti ● zastar. boj za svojskost za neodvisnost, samostojnost ♪
- ščúrkov -a -o prid. (ú) etn., v zvezi ščurkov skedenj pastirska igrača v obliki hišice iz leskovih paličic, znana na Tolminskem ♪
- šélakov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šelak: šelakov madež ♦ les. šelakova politura ♪
- šentjákobica -e [šen in šǝn] ž (ȃ) nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice ♪
- šesterokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima šest kotov: šesterokotna luknja; šesterokotna miza ♦ geom. šesterokotna dvojna piramida; šesterokotna prizma; min. šesterokotni sistem sistem z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°; heksagonalni sistem ♪
- šesterokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima šest kotov: oglišča šesterokotnika / pravilni šesterokotnik ♪
- šéstkótnik -a m (ẹ̑-ọ̑) geom. lik, ki ima šest kotov: narisati šestkotnik ♪
- šíbkost -i ž (í) 1. lastnost, značilnost šibkega: njena šibkost je samo navidezna / mišična šibkost; telesna šibkost / značajska šibkost / šibkost režima / šibkost vina 2. knjiž. pomanjkljivost, slabost: opozarjati na šibkosti; odpravljati šibkosti v gospodarstvu ♪
- šíkoven -vna -o prid. (ȋ) zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno ♪
- šípkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šipek: šipkovi cveti; šipkov grm / šipkov čaj ♦ zool. šipkov škržat rožni škržat; šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae ♪
- šípkovje -a s (ȋ) šipkovo grmovje: razvaline je preraslo šipkovje ♪
- širóko -a m (ọ̑) meteor. južni ali jugovzhodni veter v Sredozemlju, ko je tam področje nizkega zračnega pritiska: začel je pihati široko ♪
- široko... prvi del zloženk nanašajoč se na širok: širokobok, širokohlačen, širokokrajnik, širokolisten; širokopotezen, širokoprofilen, širokosrčnost ♪
4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 
