Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (4.778-4.802)



  1.      stikováti  -újem nedov.) zastar. stikati, dajati skupaj: stikovati deske / ljudje nejevoljno stikujejo glave
  2.      stikováti  -újem tudi iztikováti -újem nedov.) zastar. stikati, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano
  3.      stókovec  -vca m (ọ́) nav. mn., zool. najpreprostejši sesalci s stokom, ki ležejo jajca, Monotremata: vrečarji in stokovci
  4.      strákoš  -a m (ā) nav. mn., zool. manjše morske ptice temno sive barve z belo progo nad repom, Hydrobatidae: prhutanje strakošev
  5.      stránskovézen  -zna -o prid. (ā-ẹ̑) elektr., navadno v zvezi stranskovezni motor elektromotor z vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja
  6.      streptok  -a m (ọ̑) biol. skupek kokov v obliki verige: streptokoki in stafilokoki
  7.      streptoken  -kna -o (ọ̑) pridevnik od streptokok: streptokokna okužba
  8.      stríčko  -a m () ljubk. stric: stričko mu je prinesel novo igračo / stričko, koliko je ura
  9.      strobosp  tudi strobosp -ópa m (ọ̑; ọ́) teh. priprava, ki z utripajočo svetlobo omogoča merjenje frekvence vrtečih se ali nihajočih teles: s stroboskopom nadzirati vrtljaje motorja / meriti hitrost vrtenja s stroboskopom
  10.      strobospski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stroboskop: stroboskopski valj / stroboskopski posnetek / stroboskopska luč ◊ elektr. stroboskopski pojav navidezno spremenjena hitrost gibanja predmeta, če je osvetljen s primerno, periodično se spreminjajočo svetlobo
  11.      stroven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec ◊ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki strovno 1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva 2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna napeljava
  12.      strovničar  -ja m (ọ̑) do 1945 član strokovne organizacije, ki si prizadeva zlasti za izboljšanje delovnih in materialnih razmer delavcev
  13.      strokovnják  -a m (á) kdor kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjaka za mnenje; kmetijski, pravni strokovnjak; delo vodijo priznani strokovnjaki; strokovnjak za jezikoslovje, za gospodarska vprašanja; posvetovanje strokovnjakov iz prakse // ekspr. dober poznavalec česa: fant je pravi strokovnjak za avtomobile / iron. ti si pa strokovnjak v poznavanju ljudi
  14.      strokovnjákar  -ja m () slabš. kdor s svojim ravnanjem kaže navidezno, pretirano strokovnost: preveč je zaupal temu strokovnjakarju, zdaj je pa vse narobe
  15.      strokovnjákarski  -a -o prid. () nanašajoč se na strokovnjakarje ali strokovnjakarstvo: strokovnjakarski odnos do dela / poročila so preveč strokovnjakarska in zato nerazumljiva
  16.      strokovnjákarstvo  -a s () slabš. ravnanje, s katerim se kaže navidezna, pretirana strokovnost: iz rezultatov njegovega dela se čuti samo strokovnjakarstvo; ozko strokovnjakarstvo mu je tuje
  17.      strokovnjákinja  -e ž (á) ženska, ki kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjakinjo za mnenje; mednarodno priznana strokovnjakinja
  18.      strokovnjáški  -a -o prid. (á) 1. nav. ekspr. tak kot pri strokovnjakih: s strokovnjaškim pogledom je ogledoval novi motor / povedal je nekaj strokovnjaških besed o umetnosti 2. knjiž. strokoven: strokovnjaški sestanek strokovnjáško prisl.: strokovnjaško ocenjevati; strokovnjaško opravljeno delo
  19.      strokovnjáštvo  -a s () 1. ekspr. ravnanje, s katerim se kaže navidezna, pretirana strokovnost: ogibati se strokovnjaštva 2. knjiž. strokovnost: pridobiti si strokovnjaštvo z večletno prakso
  20.      strovnost  -i ž (ọ̄) kar se pridobi z izobraževanjem navadno za določeno stroko: preverjati, zahtevati strokovnost za določen poklic; stopnja strokovnosti; prošnji je treba priložiti dokazila o strokovnosti / zagotoviti primerno strokovnost dela / zaradi njegove strokovnosti ga sodelavci zelo spoštujejo izobraženosti, razgledanosti
  21.      strokovnošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na strokovno šolo: strokovnošolski učbeniki / strokovnošolska izobrazba
  22.      strošven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strošek: stroškovni obračun ♦ ekon. stroškovna cena cena, zasnovana na znanih stroških; stroškovno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se knjižijo stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; stroškovno računovodstvo računovodstvo, pri katerem se ugotavljajo in analizirajo načrtovani ali doseženi stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; jur. stroškovna tožba tožba za izterjavo stroškov
  23.      strošvnik  -a m (ọ̑) seznam, popis stroškov: sestaviti stroškovnik / predložiti, voditi stroškovnik / ekspr. njegov stroškovnik je bil ta mesec zelo velik vsota stroškov, stroškijur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški
  24.      stvárskost  -i ž () filoz. kar opredeljuje stvar po njenem bistvu: spoznati stvarskost stvari
  25.      súbdiákon  -a m (-á) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od diakona: subdiakoni in akoliti

   4.653 4.678 4.703 4.728 4.753 4.778 4.803 4.828 4.853 4.878  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA