Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (4.753-4.777)


  1.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez ♪
  2.      srhkolístnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastline s cveti v socvetjih, porasle s srhkimi dlačicami, Boraginaceae ♪
  3.      stafilokók  -a m (ọ̑) biol. skupek kokov v obliki grozda: stafilokoki in streptokoki ♪
  4.      stafilokóken  -kna -o (ọ̑) pridevnik od stafilokok: stafilokokne infekcije ♪
  5.      starinokòp  -ópa m (ȍ ọ́) knjiž. kdor izkopava predmete iz starejših obdobij, arheolog: znan starinokop ♪
  6.      starínskost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starinskega: občudovati starinskost obmorskega mesta; starinskost besedila, narečja / zadah po zatohlosti in starinskosti po starem ♪
  7.      starokopíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna ♪
  8.      starokopítnež  -a m (ȋ) ekspr. starokopiten človek: pretiran, velik starokopitnež / v teh stvareh je starokopitnež; glede jezika so ga imeli za starokopitneža ♪
  9.      starokopítnica  -e ž (ȋ) ekspr. starokopitna ženska: očitali so ji, da je starokopitnica ♪
  10.      starokopítnik  -a m (ȋ) ekspr. starokopiten človek: očitali so mu, da je starokopitnik ♪
  11.      starokopítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starokopitnega človeka: pretirana starokopitnost je neprijetna; zaradi starokopitnosti se ne zna prilagajati / jezikovna starokopitnost ♪
  12.      stároupokojênec  in stároupokójenec -nca m (ȃ-é; ȃ-ọ́) upokojenec, ki je upokojen po prejšnjih pokojninskih predpisih: povečati pokojnino staroupokojencem ♪
  13.      stároupokojênka  in stároupokójenka -e ž (ȃ-é; ȃ-ọ́) ženska oblika od staroupokojenec ♪
  14.      stárovisôkonémški  -a -o prid. (ȃ-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 8. do 11. stoletja: starovisokonemški jezik / starovisokonemška pisava ♪
  15.      stározakónski  -a -o prid. (ȃ-ọ̄) rel. starozavezen: strogi starozakonski predpisi ♪
  16.      stavkokáški  -a -o (ȃ) pridevnik od stavkokaz: stavkokaško delovanje ♪
  17.      stavkokáštvo  -a s (ȃ) stavkokaško delovanje: obtožili so ga stavkokaštva ♪
  18.      stavkokàz  -áza m (ȁ á) delavec, ki dela kljub stavki: biti stavkokaz; najeti stavkokaze ♪
  19.      stávkoven  -vna -o prid. (ȃ) knjiž. stavčen: stavkovne značilnosti ♪
  20.      stávkoven  in stavkóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na stavko: stavkovni odbor, voditelj / stavkovno gibanje ♪
  21.      stereoskóp  tudi stereoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) fot. optična priprava za gledanje stereoskopskih slik: gledati skozi stereoskop ♪
  22.      stereoskópski  -a -o prid. (ọ̑) fot. ki daje, ustvarja prostorski videz stvari: stereoskopski posnetki / stereoskopski fotografski aparat fotografski aparat z dvema vzporednima lečama v taki razdalji, kot je med očmi ♪
  23.      stetoskóp  tudi stetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za preiskovanje organov s poslušanjem, (zdravniška) slušalka: pritisniti stetoskop na prsi; osluškovati pljuča, srce s stetoskopom; zdravnik s stetoskopom okoli vratu ♪
  24.      stéžkoma  in stêžkoma prisl. (ẹ̑; ȇ) star. 1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač 2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje ♪
  25.      stíkoma  prisl. (ȋ) knjiž. tako tesno, da se stika: stikoma položiti deske ♪

   4.628 4.653 4.678 4.703 4.728 4.753 4.778 4.803 4.828 4.853  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA