Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (4.728-4.752) 
- spokojênost -i ž (é) knjiž. pomirjenost: spokojenost človeka s samim seboj in z okolico ♪
- spokojíti -ím dov., spokójil (ȋ í) knjiž. pomiriti: prijateljeve besede so ga spokojile; na deželi se je spokojil spokojèn -êna -o: po pogovoru je bil spokojen; spokojena duša ♪
- spokójnost -i ž (ọ̄) knjiž. 1. mirnost: njegova spokojnost vzbuja občudovanje / njen obraz izžareva spokojnost / občutiti v sebi spokojnost / spokojnost dihanja 2. mir, tišina: na pokrajino lega spokojnost ♪
- spokônčiti -im dov. (ó ȏ) knjiž. vzravnati: spokončiti glavo, vrat; vstal je in se spokončil ♪
- spokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na spokoritev, pokoro: spokorno dejanje; spokorno življenje / imeti spokornega duha / spokorni pas groba, bodičasta, pasu podobna priprava, ki se nosi na koži iz askeze, za pokoro; spokorni psalmi spokórno prisl.: spokorno živeti ♪
- spokorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev ♪
- spokoríti se -ím se dov., spokóril se (ȋ í) 1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril 2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti spokoríti knjiž. povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile spokorjèn -êna -o: spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen ♪
- spokorjênec -nca m (é) rel. spokorjen človek: grešniki in spokorjenci ♪
- spokorjênje -a s (é) glagolnik od spokoriti se: spokorjenje grešnika ♪
- spokórnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od spokornik ♪
- spokórnik -a m (ọ̑) rel. kdor skuša postati boljši z delanjem pokore: mučenci in spokorniki; živeti kot spokornik; pren., ekspr. kakšen spokornik je postal, prej pa tak lahkoživec in ženskar ♪
- spokórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spokornike ali spokorništvo: spokorniško dejanje; spokorniško življenje / spokorniška obleka / s spokorniškim obrazom je stopil pred očeta ♪
- spokórništvo -a s (ọ̑) rel. spokorniško življenje: odločil se je za spokorništvo ♪
- spokórnost -i ž (ọ́) rel. duševno stanje človeka, ki živi spokorno: postna spokornost / storiti kaj iz spokornosti ♪
- spólzkost -i [u̯z] ž (ọ́) lastnost, značilnost spolzkega: zaradi spolzkosti bi skoraj padel / spolzkost rib / spolzkost govorjenja ♪
- spomeníškovárstven -a -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na spomeniško varstvo: spomeniškovarstveni zakoni / spomeniškovarstvena služba ♪
- sprékoma prisl. (ẹ̑) zastar. počez, povprek: steza drži sprekoma čez melišče ♪
- spretnjákovič -a m (á) slabš. spreten človek: ta spretnjakovič se je znal izogniti vsem nastavljenim pastem ♪
- srakopêr in srakopér -ja m (ȇ; ẹ̑) ptica pevka z ukrivljenim kljunom, ki plen za zalogo natika na trne: v grmovju je gnezdil srakoper ♦ zool. črnočeli srakoper s črnim čelom, Lanius minor; rjavi srakoper rjave barve z zelo ukrivljenim kljunom, Lanius collurio ♪
- srakopérec in srakopêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) bot. trava s širokim latom in dolgimi resami na krovnih plevah, Apera: ob poti raste srakoperec; iztrebljati srakoperec ♪
- srakopêrka in srakopérka -e ž (ȇ; ẹ̑) samica srakoperja: srakoperka dobro skrbi za mladiče ♪
- sŕbskohrváški -a -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvaški jezik ♪
- sŕbskohrvátski -a -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvatski jezik ♪
- sréčko -a m (ẹ̑) šalj. srečen človek: res je pravi srečko ♪
- srédnjevisôkonémški -a -o prid. (ẹ̑-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 11. do 16. stoletja: srednjevisokonemški jezik ♪
4.603 4.628 4.653 4.678 4.703 4.728 4.753 4.778 4.803 4.828 
