Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (4.726-4.750)



  1.      spoj  -ója in -ôja m ( ọ́, ó) knjiž. 1. stanje brez hrupa, ropota; mir: v gozdu je spokoj; spokoj in tihota 2. stanje notranje ubranosti, urejenosti: na dušo mu lega spokoj
  2.      spojen  -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. miren: biti moraš bolj spokojen; ostati spokojen / spregovoriti s spokojnim glasom; spokojen obraz / spokojno morje / spokojna noč; ekspr. mesto je bilo pogreznjeno v spokojno tišino v mestu je bilo zelo tiho, mirno / slišati je bilo spokojne korake enakomerne, umirjene / spokojno dihanje spojno prisl.: spokojno dihati, spati / v povedni rabi ponoči je spokojno
  3.      spokojênost  -i ž (é) knjiž. pomirjenost: spokojenost človeka s samim seboj in z okolico
  4.      spokojíti  -ím dov., spojil ( í) knjiž. pomiriti: prijateljeve besede so ga spokojile; na deželi se je spokojil spokojèn -êna -o: po pogovoru je bil spokojen; spokojena duša
  5.      spojnost  -i ž (ọ̄) knjiž. 1. mirnost: njegova spokojnost vzbuja občudovanje / njen obraz izžareva spokojnost / občutiti v sebi spokojnost / spokojnost dihanja 2. mir, tišina: na pokrajino lega spokojnost
  6.      spončiti  -im dov.) knjiž. vzravnati: spokončiti glavo, vrat; vstal je in se spokončil
  7.      sporen  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na spokoritev, pokoro: spokorno dejanje; spokorno življenje / imeti spokornega duha / spokorni pas groba, bodičasta, pasu podobna priprava, ki se nosi na koži iz askeze, za pokoro; spokorni psalmi sporno prisl.: spokorno živeti
  8.      spokorítev  -tve ž () glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev
  9.      spokoríti se  -ím se dov., sporil se ( í) 1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril 2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti spokoríti knjiž. povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile spokorjèn -êna -o: spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen
  10.      spokorjênec  -nca m (é) rel. spokorjen človek: grešniki in spokorjenci
  11.      spokorjênje  -a s (é) glagolnik od spokoriti se: spokorjenje grešnika
  12.      spornica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od spokornik
  13.      spornik  -a m (ọ̑) rel. kdor skuša postati boljši z delanjem pokore: mučenci in spokorniki; živeti kot spokornik; pren., ekspr. kakšen spokornik je postal, prej pa tak lahkoživec in ženskar
  14.      sporniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spokornike ali spokorništvo: spokorniško dejanje; spokorniško življenje / spokorniška obleka / s spokorniškim obrazom je stopil pred očeta
  15.      sporništvo  -a s (ọ̑) rel. spokorniško življenje: odločil se je za spokorništvo
  16.      spornost  -i ž (ọ́) rel. duševno stanje človeka, ki živi spokorno: postna spokornost / storiti kaj iz spokornosti
  17.      spólzkost  -i [z] ž (ọ́) lastnost, značilnost spolzkega: zaradi spolzkosti bi skoraj padel / spolzkost rib / spolzkost govorjenja
  18.      spomeníškovárstven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na spomeniško varstvo: spomeniškovarstveni zakoni / spomeniškovarstvena služba
  19.      sprékoma  prisl. (ẹ̑) zastar. počez, povprek: steza drži sprekoma čez melišče
  20.      spretnjákovič  -a m (á) slabš. spreten človek: ta spretnjakovič se je znal izogniti vsem nastavljenim pastem
  21.      srakopêr  in srakopér -ja m (; ẹ̑) ptica pevka z ukrivljenim kljunom, ki plen za zalogo natika na trne: v grmovju je gnezdil srakoper ♦ zool. črnočeli srakoper s črnim čelom, Lanius minor; rjavi srakoper rjave barve z zelo ukrivljenim kljunom, Lanius collurio
  22.      srakopérec  in srakopêrec -rca m (ẹ̑; ) bot. trava s širokim latom in dolgimi resami na krovnih plevah, Apera: ob poti raste srakoperec; iztrebljati srakoperec
  23.      srakopêrka  in srakopérka -e ž (; ẹ̑) samica srakoperja: srakoperka dobro skrbi za mladiče
  24.      sŕbskohrváški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvaški jezik
  25.      sŕbskohrvátski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvatski jezik

   4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA