Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (4.676-4.700)



  1.      slonokoščenína  -e ž (í) knjiž. slonovina: izdelki iz slonokoščenine
  2.      slonokoščevína  -e ž (í) knjiž. slonovina: ročaj iz slonokoščevine
  3.      slovénskost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost slovenskega: slovenskost koroške literature; slovenskost napevov
  4.      slovénskoštájerski  -a -o prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodnostni boji v slovenskoštajerskih mestih
  5.      slovkováti  -újem nedov.) zastar. zlogovati: slovkovati besedo slovkováje: slovkovaje brati
  6.      smírkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na smirek: smirkov prah ♦ teh. smirkov papir zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov
  7.      smodníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na smodnik: smodnikova obstojnost / smodnikov dim / smodnikov prah
  8.      smrékov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo ♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
  9.      smrékovec  -vca m (ẹ́) 1. redko smrekov gozd: hoditi po smrekovcu 2. čeb. smrekov med: hojevec in smrekovec
  10.      smrekovína  in smrékovina -e ž (í; ẹ́) smrekov les: pohištvo iz smrekovine
  11.      smrékovje  -a s (ẹ́) smrekov gozd: na poseki je bilo še svetlo, v smrekovju pa temno; gosto, mlado smrekovje / lovila sta se med smrekovjem med smrekovim drevjem
  12.      smrkolín  -a m () ekspr. razposajen, objesten nedorasel fant: smrkolini so si izmišljali različne neumnosti / kot psovka presneti smrkolin // nedorasel fant sploh: bil sem še smrkolin, zato nisem ničesar razumel / starši so bolj malo skrbeli za svojega smrkolina sina
  13.      smrkolínček  -čka m () ekspr. razposajen, objesten deček: smrkolinček je mimogrede prižgal vse luči // ljubk. deček, fant: ta smrkolinček zelo lepo riše
  14.      smrkolínka  -e ž () ženska oblika od smrkolin: te smrkolinke nihče ne mara
  15.      smrkolínski  -a -o prid. () ekspr. značilen za smrkoline: smrkolinsko vedenje / kot psovka sodrga smrkolinska
  16.      smrvje  tudi smŕkovje -a s (ọ̑; ŕ) slabš. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: smrkovje uničuje zelenice / kot psovka presneto smrkovje // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi samo smrkovje
  17.      snutkovína  -e ž (í) tekst. pletivo iz vzdolžnih, med seboj prepletenih niti: snutkovina in votkovina
  18.      sociálnoekonómski  -a -o prid. (-ọ̑) družbenoekonomski: socialnoekonomske razmere / socialnoekonomski sistem
  19.      sodníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na sodnika: sodnikova žena / sodnikova razsodba / na sodnikov žvižg se je tekma začela; sam.: sodnikovi so na počitnicah sodnikova družina
  20.      sodnikováti  -újem nedov.) knjiž. biti sodnik, opravljati sodniške posle: pet let je sodnikoval v Kočevju
  21.      sodníkovka  -e ž (í) zastar. sodnikova žena: plesati s sodnikovko
  22.      kol  -ôla m (ó ó) 1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidizool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom, Falco columbarius; sokol morilec s temno rjavim hrbtom, rumenkastim grlom in rdečimi prsmi, Falco cherrug; sokol selec zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus 2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: njeni sokoli so v boju / kot nagovor pojdi, sokol moj 3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: sokoli in orli / biti, telovaditi pri sokolih
  23.      solar  tudi solar -ja m (; ọ̑) v nekaterih deželah kdor se poklicno ukvarja z vzrejo sokolov in lovi z njimi: postal je knezov sokolar; klic sokolarja; psar in sokolar
  24.      sokoláriti  -im nedov.) v nekaterih deželah loviti s sokoli: že kot deček je sokolaril
  25.      solarstvo  tudi solarstvo -a s (; ọ̑) v nekaterih deželah vzreja sokolov in lov z njimi: o sokolarstvu je mnogo napisanega

   4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA