Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (4.651-4.675)


  1.      sladkosnéden  -dna -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki rad jé sladke jedi: sladkosnedni otroci; zelo je sladkosneden ♪
  2.      sladkosnédež  -a m (ẹ̑) sladkosnednež: sladkosnedež je s slastjo jedel ♪
  3.      sladkosnédka  -e ž (ẹ̑) sladkosnednica: bila je velika sladkosnedka ♪
  4.      sladkosnédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor rad jé sladke jedi: sladkosnednež se je razveselil torte ♪
  5.      sladkosnédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki rada jé sladke jedi: bila je razvajenka in sladkosnednica ♪
  6.      sladkosnédnost  -i ž (ẹ̄) ekspr. lastnost, značilnost sladkosnednega človeka: norčevali so se iz njegove sladkosnednosti ♪
  7.      sládkost  tudi sladkóst -i ž (á; ọ̑) lastnost, značilnost sladkega 1: sladkost pijače, sirupa / sladkost smetane ♪
  8.      sladkóst  tudi sládkost -i ž (ọ̑; á) ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari ♪
  9.      sladkósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. sladkoben: sladkosten duh po vosku / sladkosten roman ♪
  10.      sladkostrásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž., redko sladostrasten: omamljali so ga sladkostrastni prividi žensk ♪
  11.      sladkôta  -e ž (ó) star. sladkoba, sladkost: sladkota grozdja / sladkota ljubezni ♪
  12.      sladkoúst  -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., ekspr. ki se z lepim, izbranim govorjenjem dobrika, prilizuje: to je sladkoust in lažniv človek ♪
  13.      sladkoústiti se  -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., ekspr. 1. jesti, uživati kaj dobrega: sladkoustil se je z odličnim kosilom 2. z lepim, izbranim govorjenjem dobrikati se, prilizovati se: sladkoustil se je z neštetimi obljubami ♪
  14.      sladkovôden  -dna -o prid. (ó) nanašajoč se na sladko vodo: sladkovodno jezero / sladkovodne alge, ribe / sladkovodno ribištvo ♪
  15.      slákota  -e ž (á) nar. vzhodno lakomen človek: vsi vedo, da je slakota / kot psovka ali bi se rad vsega polastil, ti slakota ♪
  16.      slaníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na slanike: slanikov hrbet / slanikova solata / slanikov okus ♪
  17.      sléjkopréj  in sléj ko préj prisl. (ẹ̑-ẹ̑) ekspr. 1. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: bolnik je ostal slejkoprej negiben / v vezniški rabi malo bleda je bila, malo shujšana, slejkoprej pa zdrave polti 2. izraža prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo; prejkoslej: odbor bo moral slejkoprej sprejeti moj predlog ● knjiž. s to mislijo se je slejkoprej seznanil pri Heglu najbrž ♪
  18.      slikopís  -a m (ȋ) knjiž. slikovna pisava: uporabljati slikopis ♪
  19.      slíkopléskar  in slíkopleskár -ja m (ȋ-ẹ̑; ȋ-á) obrt. kdor se poklicno ukvarja s pleskanjem, slikanjem in polaganjem tapet: uči se za slikopleskarja ♪
  20.      slikóven  in slíkoven -vna -o prid. (ọ̄; ȋ) nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka ♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; lingv. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide slikóvno in slíkovno prisl.: izraziti zvočno in slikovno; slikovno pomembne publikacije ♪
  21.      slikovít  -a -o prid., slikovítejši (ȋ) ki učinkuje prijetno a) zaradi bogastva, različnosti barv, oblik: slikovita pokrajina / ta narodna noša je slikovita / kraj ima slikovito lego b) zaradi nazornosti, nenavadnosti: uporablja slikovite izraze; pisati v slikovitem jeziku / ženski liki v romanu so zelo slikoviti slikovíto prisl.: slikovito pripovedovati; slikovito izražene misli ♪
  22.      slikovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost slikovitega: slikovitost pokrajine / slikovitost pesnikovega jezika; slikovitost pripovedovanja ♪
  23.      slokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima dolge in suhe noge: slokonoga čaplja ♪
  24.      slókost  -i ž (ọ́) knjiž. velikost in suhost: tesna uniforma je poudarjala njegovo slokost / slokost stebra vitkost ♪
  25.      slonokoščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz slonovine: slonokoščeni okrasni glavnički ∙ knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja 2. po barvi podoben slonovini: slonokoščena polt ♪

   4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA