Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (46.453-46.477)


  1.      zagláven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaglavje: zaglavno besedilo ◊ anat. zaglavna kost zatilnica; jur. zaglavno sodstvo krvno sodstvo ♪
  2.      zaglávje  -a s (ȃ) 1. anat. zadnji del glave in vratu; zatilje: otipavati zaglavje; bolečine v zaglavju 2. knjiž. del glave za naslovom revije, časopisa ali sestavka: časopis v zaglavju navaja, da je neodvisen / koledarska zaglavja k mesecem ilustracije k imenom za mesece v koledarju / zaglavje pesmi moto pod naslovom // vsak od naslovov dela revije, časopisa ali sestavka za glavnim, skupnim naslovom: to vprašanje obravnava pod zaglavjem Obdobje fevdalizma / dopis so objavili pod zaglavjem Kronika 3. knjiž. razdelek, rubrika: Izpred sodišča, Novo v znanosti in druga zaglavja / knjiga je razdeljena na štiri zaglavja poglavja, dele ◊ lingv. del slovarskega članka s podatki o slovničnih posebnostih, intonaciji ♪
  3.      zaglávnica  -e ž (ȃ) anat. neparna kost v zatilju; zatilnica: poškodba zaglavnice ♪
  4.      zaglédanost  -i ž (ẹ̑) stanje zagledanega človeka: zagledanost ljudi v daljni cilj / ekspr. dekletova zagledanost v fanta zaljubljenost / ekspr. iztrgati koga iz zagledanosti v preteklost / ekspr. zagledanost vase ♪
  5.      zaglédati  -am dov., zagléj in zaglèj zagléjte, stil. zaglédi zaglédite (ẹ́ ẹ̑) z gledanjem zaznati: zagledati kopno; skozi okno je zagledal nenavaden prizor; zagledati koga oddaleč; zagledala sta se in si pomahala; pren., ekspr. zagledati resnico ● star. beli dan, luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla zaglédati se s predlogom 1. za določen čas upreti, usmeriti pogled kam: zagledati se predse, v tla; za nekaj trenutkov, začudeno se zagledati v koga / podprl si je glavo in se zagledal sam vase 2. ekspr. zaljubiti se: zagledal se je v sosedovo hčer; noro se zagledati v koga // čustveno pozitivno, trajno se navezati na kaj: že v mladih letih se je zagledal v znanost zagledávši zastar.: zagledavši znanca, je stopil k njemu zaglédan -a -o: že dolgo je zagledana vanj; prepozno zagledano vozilo ∙ ekspr. fant je preveč zagledan vase preveč občuduje samega sebe ♪
  6.      zaglôbiti  -im in zaglóbiti -im dov. (ó ō; ọ́ ọ̄) knjiž. kaznovati z globo: zaglobiti koga zaradi prestopka ♪
  7.      zaglobíti se  -ím se dov., zaglóbil se (ȋ í) knjiž. 1. globoko zajesti se, prodreti: reka se je zaglobila v skalovje 2. poglobiti se: zaglobiti se v branje, delo / zaglobiti se v misli zaglobljèn -êna -o: biti zaglobljen v spomine ♪
  8.      zaglódati  -am tudi -glójem, tudi zaglôdati -am dov., zaglódaj zaglódajte tudi zaglóji zaglójite tudi zaglôdaj zaglôdajte tudi zaglodájte; tudi zaglodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlomiti v majhnem kosu: miš spet zagloda sir // glodajoč prodreti z zobmi v kaj: pes zagloda v kost 2. ekspr. povzročiti neugoden, navadno duševni občutek: spet ga je zaglodala skrb zaglódati se, tudi zaglôdati se glodajoč prodreti v kaj: črv se je že globoko zaglodal; pren., ekspr. ta misel se je zaglodala vanj ♪
  9.      zagluševáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. s svojo glasnostjo povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: tuljenje vetra je zagluševalo trušč podirajočih se stavb / niso dosti govorili, ker jih je zagluševal ropot glušil ♪
  10.      zaglušíti  -ím dov., zaglúšil (ȋ í) knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot strojev je zaglušil njegove krike / hrup ga je skoraj zaglušil oglušil; pren. skušal je zaglušiti spomine zaglušèn -êna -o: zaglušeni glasovi ♪
  11.      zagnánec  -nca m (ā) ekspr. kdor je zelo navdušen, vnet za kaj: ceniti delo zagnancev; športni zagnanci ● nar. od kose so se mu na dlaneh naredili zagnanci (trdi) žulji ♪
  12.      zagnánost  -i ž (á) ekspr. veliko navdušenje, vnema: njegova zagnanost ni popustila; delati z zagnanostjo; biti poln mladostne zagnanosti; zagnanost pri odkrivanju novega / delovna zagnanost ♪
  13.      zagnáti  -žênem dov., stil. zaženó (á é) 1. spraviti kaj v delovanje, tek: zagnati motor, stroj / zagnati kolovrat 2. z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: zagnati bombo, kamen; zagnati komu krepelce pod noge / zagnati kozarec ob tla; zagnati nož v deblo; zagnati žogo visoko v zrak / zagnati dvajset metrov daleč 3. narediti, povzročiti, da gre, pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zagnati krave na pašo, v hlev; nepreh. pastirji so že zagnali 4. ekspr. nagnati, napoditi: zagnati koga iz hiše / zagnati sovražnika čez mejo 5. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: zagnal je ves denar / v nekaj letih je zagnal domačijo 6. knjiž. pognati, odgnati: trta je že zagnala / rastlina je zagnala liste 7. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ženske so zagnale glasen jok; gonjači so zagnali silen krik ● ekspr. tatovi, je zagnal hitro, silovito rekel; ekspr. zagnati komu v obraz psovko, resnico brez obzirov reči; ekspr. zagnati (vik in) krik zelo se razburiti za kaj zagnáti se 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom z veliko silo, sunkom iti, se premakniti kam: zagnal se je iz sobe; zagnal se je proti hiši, po stopnicah / plezalci so se zagnali v strmino // s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: zagnal se je na okno; dohitel je avtobus in se zagnal na stopnico / zagnal se je v vodo skočil 2. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zagnala se je vanj in ga zlasala; zagnal se je vanj kakor tiger / pes se je zagnal proti tujcu / s tanki so se zagnali nad sovražnika 3. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: cesta se najprej zažene v hrib, potem pa se začne spuščati 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: z vso vnemo se je zagnal na delo; z vsemi silami so se zagnali v boj / zagnati se v jok, smeh / na začetku se je preveč zagnal, potem pa mu je zmanjkalo moči zagnán -a -o 1. deležnik od zagnati: stroj še ni zagnan; palica, zagnana v kot 2. ekspr. zelo navdušen, vnet: zagnan delavec; biti zagnan pri delu; mladostno zagnan; zagnano prizadevanje za kaj; prisl.: zagnano delati, govoriti ♪
  14.      zagnézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) z gnezdom, gnezdi zadelati, zapolniti: lastovke so zagnezdile kot zagnézditi se naseliti se tako, da se težko odstrani: netopirji so se zagnezdili v kot; pren. v njem se je zagnezdil strah ♪
  15.      zagnúsiti  -im dov. (ú ȗ) z dajalnikom narediti komu kaj gnusno: zagnusiti komu jed / ekspr.: zagnusiti komu delo; ravnanje teh ljudi se mu je zagnusilo ♪
  16.      zagodrnjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: ko je to slišal, je jezno zagodrnjal / zagodrnjala je nad njim, ker ni zaprl vrat za seboj 2. nerazločno, momljaje reči: v odgovor je samo nekaj zagodrnjal ♪
  17.      zagolčáti  -ím [u̯č] dov., zagólči; zagólčal (á í) 1. nerazločno, težko reči, povedati: starec je nekaj zamolklo zagolčal // nar. vzhodno reči, povedati: vsi so molčali, nihče ni zagolčal niti besede 2. oglasiti se z zamolklim, tresočim se glasom: pes je zdaj pa zdaj zagolčal / slavec je zagolčal ♪
  18.      zagóltati  -am [u̯t] dov. (ọ́) ekspr. 1. hitro, hlastno večkrat zajeti zrak v usta, žrelo: ko je stisk okoli vratu popustil, je zagoltal 2. reči, spregovoriti z grlenim glasom: nekaj je zagoltal sam pri sebi / res je, je zagoltal ♪
  19.      zagomazéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. začeti gomazeti: mravlje so zagomazele po listju; brezoseb. ob strelu je na trgu zagomazelo kakor v mravljišču 2. z dajalnikom gomazeč se pojaviti po telesu, delu telesa zaradi kakega doživetja, dogodka: ob tem prizoru so mu mravljinci zagomazeli po hrbtu; brezoseb. od groze mu je zagomazelo po vsem telesu / strah, prijetna toplota mu zagomazi po telesu ♪
  20.      zagòn  -ôna m (ȍ ó) 1. dejanje, s katerim se spravi kaj v delovanje, tek: ročni zagon motorja ga je utrudil; zagon turbine / zagon kolesa // v zvezi z v stanje delovanja, teka česa: spraviti motor v zagon / stroj je v zagonu 2. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: zagon mu pada, pojema, raste; ta misel mu je dajala zagon; delati kaj z velikim zagonom; biti poln zagona / delovni, ustvarjalni zagon 3. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: industrijski zagon dežele; zagon gospodarstva / kratkotrajni zagon kakega gibanja 4. dejanje, s katerim se naredi, povzroči, da gre, pride žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zagon krav v ogrado ● knjiž. zagoni vetra sunki; publ. delavci so bili neprestano v zagonu so neprestano delali; publ. zbrati sredstva za zagon tovarne za začetek normalnega delovanja ♪
  21.      zagonéten  -tna -o prid., zagonétnejši (ẹ̑) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: zagoneten pojav; dekletova zagonetna izginitev / zagonetne sile narave / to je zagoneten človek / v temi je bilo slišati zagonetne glasove; zagoneten molk, pogled, smehljaj; njegovo vedenje je zagonetno / zagonetna naloga zapletena, težko razrešljiva zagonétno prisl.: zagonetno molčati; sam.: v njegovem ravnanju je nekaj zagonetnega ♪
  22.      zagonétka  -e ž (ẹ̑) knjiž. uganka: razrešiti zagonetko; zastaviti komu zagonetko / njegovo ravnanje je bilo za mnoge zagonetka / ta človek mi je zagonetka ♪
  23.      zagónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zagon: zagonska energija, sila / zagonski motor; zagonsko kolo ● publ. zagonski stroški stroški do začetka normalnega delovanja česa ◊ fiz. zagonski navor navor ob pogonu stroja ♪
  24.      zagórčan  -a m (ọ̑) žarg. premog, ki se koplje v Zagorju: naročiti zagorčana; trboveljčan in zagorčan ♪
  25.      zagorélost  -i ž (ẹ́) lastnost zagorelega človeka: zagorelost kopalcev / zagorelost obraza, rok ♪

   46.328 46.353 46.378 46.403 46.428 46.453 46.478 46.503 46.528 46.553  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA