Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (4.553-4.577)


  1.      skópati  tudi skopáti -am in -ljem dov. (ọ́ á ọ́) v vodi odstraniti umazanijo s telesa: skopati otroka; skopati se v topli vodi / skopati konje v reki skópan -a -o: ni še skopan ♪
  2.      skopáti  skópljem tudi -ám dov., skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; skôpal (á ọ́, ȃ) s kopanjem odstraniti: skopati vrhnjo plast zemlje skopáti se ekspr. 1. s težavo priti kam: počasi se je skopal na peč / skopati se na noge, pokonci s težavo vstati 2. v zvezi z na, nad ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu; napasti: vsi so se skopali nanj / v članku se je spet skopal nad sodobno pesništvo; prim. izkopati ♪
  3.      skopčáti  -ám dov. (á ȃ) zastar. zvezati, speti: skopčati konju noge ♪
  4.      skôpec  -pca m (ó) lov. železna past, ki zgrabi žival s čeljustmi: nastaviti skopec; lisica se je ujela v skopec ♪
  5.      skópec 1 in skôpec -pca m (ọ̄; ó) redko skopljenec ♪
  6.      skópec 2 in skôpec -pca m (ọ̄; ō) zastar. skop človek: skopec in oderuh ♪
  7.      skopíčiti  -im dov. (í ȋ) redko nakopičiti: skopičiti kamenje / skopičiti denar ● knjiž. iz teh plinov naj bi se skopičila nebesna telesa nastala z združitvijo, spojitvijo ♪
  8.      skopírati  -am dov. (ȋ) povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: skopirati načrt ♦ fot. narediti neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenesti negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo ♪
  9.      skopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skopiti: posledice skopitve ♪
  10.      skópiti  -im, tudi skopíti in skópiti -im dov. (ọ́ ọ̄; ȋ ọ́) odstraniti spolne žleze: nekaj bikov, žrebcev so določili za pleme, druge pa so skopili / skopiti človeka skópljen -a -o: skopljen petelin, žrebec ♪
  11.      skópljati  -am nedov. (ọ́) odstranjevati spolne žleze: skopljati prašiče ♪
  12.      skópljenec  -nca m (ọ̄) kdor je skopljen: harem so čuvali skopljenci / plemenski žrebci in skopljenci; pren., ekspr. duševni skopljenci ♪
  13.      skópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od skopiti: posledice skopljenja / skopljenje merjascev ♪
  14.      skópljenski  -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri skopljencih: skopljenski glas ♪
  15.      skópljenstvo  -a s (ọ̄) lastnost, značilnost skopljencev: zaradi skopljenstva je bil zaznamovan ♪
  16.      skopnéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os., navadno v zvezi s sneg z manjšanjem količine prenehati biti, obstajati: sneg je že skopnel; brezoseb. ko je skopnelo, so začeli z delom na polju / megla v dolini še ni skopnela; pren., ekspr. prihranki so mu čez noč skopneli; njegova slava je kmalu skopnela ∙ ekspr. kar skopnela je v hišo zelo hitro odšla // ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza mu še ni skopnela; upanje, da se vrne, mu je po tem dogodku skopnelo skopnèl in skopnél -éla -o: skopnel denar; skopnel sneg ♪
  17.      skopobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. redkobeseden: postal je zelo skopobeseden // ki obsega malo besed: skopobesedne izjave ♪
  18.      skopolamín  -a m (ȋ) farm. alkaloid, ki pomirja in razširja zenice: injekcije skopolamina; očesne kapljice s skopolaminom ♪
  19.      skoporít  -a -o prid. (ȋ ȋ) slabš. skop: ne bodi tako skoporit; skoporita ženska ♪
  20.      skoporítec  -tca m (ȋ) slabš. skop človek: ne mara tega skoporitca ♪
  21.      skoporítiti  -im nedov. (í ȋ) slabš. skopariti: zadnja leta je še bolj skoporitil / skoporititi z vinom ♪
  22.      skoporítnež  -a m (ȋ) slabš. skop človek: kakšen skoporitnež ♪
  23.      skoporítnica  -e ž (ȋ) slabš. skopa ženska: ta ženska je velika skoporitnica ♪
  24.      skoporítnik  -a m (ȋ) slabš. skop človek: ne bodi tak skoporitnik ♪
  25.      skoporítost  -i ž (ȋ) slabš. skopost: zaradi skoporitosti ni priljubljen ♪

   4.428 4.453 4.478 4.503 4.528 4.553 4.578 4.603 4.628 4.653  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA