Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (4.401-4.425)
- rovokopáč -a m (á) grad. stroj za kopanje jarkov in nakladanje izkopanega materiala: kopati z rovokopačem ♪
- Rúbikon -óna in -a m (ȗ ọ̑; ȗ) reka, ki je rimski vojskovodje ob vrnitvi s pohodov niso smeli prekoračiti z vojsko: Cezar je kljub prepovedi šel z vojsko čez Rubikon ∙ knjiž., ekspr. treba je prekoračiti Rubikon storiti odločilno dejanje ♪
- rúbikon -óna in -a m (ȗ ọ̑; ȗ) publ. meja, mejnik: prekoračiti rubikon / vesoljci so leteli čez vse časovne rubikone ♪
- Rúbikov -a -o prid. (ȗ) navadno v zvezi Rubikova kocka in rubikova kocka kocka, sestavljena iz manjših vrtljivih kock v šestih barvah, ki omogočajo zelo veliko kombinacij: podariti otroku Rubikovo kocko / sestaviti Rubikovo kocko ♪
- rudokòp -ópa m (ȍ ọ́) zastar. 1. rudnik: delati v rudokopu / rudokop soli 2. rudar: ponesrečeni rudokopi ♪
- rumenjákov -a -o (á) pridevnik od rumenjak: rumenjakova barva ♪
- rumenokóžec -žca m (ọ̑) človek rumene rase: belokožci in rumenokožci ♪
- rumenokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rumene kože: rumenokožni delavci ♪
- sakó -ja m (ọ̑) obl. daljši moški suknjič temne barve: obleči sako ♪
- saldakónti -ov m mn. (ọ̑) fin. kartoteka kontov, v katerih so prikazane terjatve in obveznosti: saldakonti so na tekočem; vpisati plačilo v saldakonte // oddelek, ki vodi tako kartoteko: vodja saldakontov ♪
- saldakontíst -a m (ȋ) fin. kdor knjiži v saldakonte: razpisati mesto saldakontista ♪
- saldakontístka -e ž (ȋ) ženska oblika od saldakontist: sprejeti saldakontistko z znanjem strojepisja ♪
- sálmiakov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na salmiak: salmiakov vonj ∙ zastar. salmiakov cvet salmiakovec ♪
- sálmiakovec tudi salmiákovec -vca m (ȃ; á) vodna raztopina amoniaka: s salmiakovcem odstranjevati madeže s stekla ♪
- samokólnica -e ž (ọ̑) priprava z enim kolesom in dvema ročajema za prevažanje materiala: naložiti samokolnico; odvažati kamenje s samokolnicami / kupiti samokolnico peska ♪
- samokólničar -ja m (ọ̑) kdor vozi samokolnico: med samokolničarji je bil prvi ♪
- sámokontróla -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. kontrola samega sebe: navajati učence na samokontrolo; kontrola in samokontrola ♪
- sámokopíren -rna -o prid. (ȃ-ȋ) papir., v zvezi samokopirni papir papir, prekrit na eni ali obeh straneh z istobarvnim premazom, ki pod pritiskom pusti sled na podloženem papirju: izdelovati, uporabljati samokopirni papir ♪
- samokòv -óva m (ȍ ọ̄) metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine; norec ♪
- sámooblikovánje -a s (ȃ-ȃ) oblikovanje samega sebe: želja po samooblikovanju; samoizobraževanje in samooblikovanje / samooblikovanje skupnosti ♪
- sámopoškódba -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa ♪
- sámskost -i ž (á) stanje samskega človeka: samskost ga je naredila čudaškega; to je bil pravi vzrok njegove vztrajne samskosti ♪
- sánjskost -i ž (á) lastnost, značilnost sanjskega: v delu se prepletata sanjskost in resničnost / knjiž. umik v sanjskost ♪
- sarkofág -a m (ȃ) lesena, kamnita, kovinska skrinja s ploščatim, strehi podobnim pokrovom in bogatimi okraski, reliefi: truplo so mumificirali in položili v sarkofag; egipčanski, rimski sarkofagi / kamnit, kovinski, marmornat sarkofag // tej skrinji podoben spomenik: k sarkofagu so položili venec ♪
- sarkóm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic vezivnega, opornega ali mišičnega tkiva ♪
4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501