Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (4.378-4.402)


  1.      rokokójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rokoko: rokokojski slog / ogledalo z rokokojskim okvirom; rokokojska oprema / rokokojsko slikarstvo / rokokojska okrašenost ∙ knjiž. rokokojski poklon nenaraven, izumetničen ♦ obrt. rokokojska čipka čipka z značilnim cvetličnim vzorcem, delana v dobi rokokoja rokokójsko prisl.: rokokojsko opremljen salon ♪
  2.      rokomávh  -a m (ȃ) slabš. 1. rokovnjač: preganjati rokomavhe 2. malovreden, ničvreden človek: kaj se družiš s temi potepuhi in rokomavhi / rokomavhe so zalotili pri kraji tatove ♪
  3.      rokomávhar  -ja m (ȃ) slabš. rokovnjač: preganjati rokomavharje ♪
  4.      rokomávharski  -a -o prid. (ȃ) slabš. rokovnjaški: rokomavharski jezik / človek rokomavharske zunanjosti ♪
  5.      rokomèt  -éta m (ȅ ẹ́) športna igra, pri kateri igralci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati rokomet; prvenstvo v rokometu ♦ šport. mali pri katerem je na igrišču sedem igralcev, veliki rokomet pri katerem je na igrišču enajst igralcev ♪
  6.      rokometáš  -a m (á) športnik, ki goji rokomet: izkušen rokometaš ♪
  7.      rokometášica  -e ž (á) športnica, ki goji rokomet: zmaga domačih rokometašic ♪
  8.      rokométen  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rokometaše ali rokomet: rokometni klub / rokometna tekma / rokometna žoga; rokometno igrišče ♪
  9.      rokomívček  -čka m (ȋ) nekdaj manjša lesena umivalna posoda: umivati se v rokomivčku ♪
  10.      rokopís  -a m (ȋ) 1. z roko napisano besedilo: pretipkati rokopis; rokopis Prešernove pesmi; rokopis in tipkopis / po pisateljevi smrti so njegove rokopise dali v knjižnico osnutke, zapise njegovih del ∙ njegovo novelo sem bral še v rokopisu še pred natisom; knjiga je ostala v rokopisu ni bila izdana, objavljena // besedilo, zlasti leposlovno, znanstveno, ki se predloži za objavo, tiskanje: popraviti, pregledati rokopis; tipkani rokopis poslati v tiskarno / kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji rokopisov ne vračamo 2. z roko napisano besedilo iz dobe pred iznajdbo tiska: slikarsko okrasiti rokopis; prepisovanje rokopisov / srednjeveški rokopisi 3. način pisanja znakov za pisno sporazumevanje pri posamezniku; pisava: imeti čitljiv, grd, lep, razločen rokopis; spoznal je prijateljev rokopis / publ. likovni rokopis tehnične značilnosti slikarja, kiparja ◊ lit. rateški, stiški rokopis; zal. izdano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna ♪
  11.      rokopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokopis: uporabljati tiskano in rokopisno gradivo / rokopisne knjige; rokopisno slovstvo / srednjeveške rokopisne delavnice / rokopisni oddelek knjižnice oddelek knjižnice, kjer se hranijo rokopisni spomeniki, rokopisi in pisma pomembnih oseb ∙ knjiž. knjiga ima avtorjevo rokopisno posvetilo lastnoročno ♪
  12.      rokoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. delavec, zaposlen pri manipulaciji; manipulant: rokovalec materiala ♪
  13.      rokovánje  -a s (ȃ) glagolnik od rokovati se: pozdravljanje in rokovanje / demonstrirati rokovanje z gasilnim aparatom; rokovanje z orožjem; navodila za rokovanje ♪
  14.      rokovát  -i ž (ȃ) nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov ♪
  15.      rokováti se  -újem se nedov. (á ȗ) dajati komu roko: rokoval se je z vsakim delavcem posebej; pred odhodom so se še rokovali; prijateljsko se rokovati rokováti neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati / previdno rokovati s kemičnimi snovmi ∙ neustalj. predstava domiselno rokuje s komičnimi elementi jih uporablja, izkorišča ♪
  16.      rokóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od rok: rokovne določbe ♪
  17.      rokóvnik 1 -a m (ọ̑) koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti: zapisati v rokovnik; namizni koledarji in rokovniki ♦ adm. sestaviti rokovnik po datumih, urah urejen seznam obveznosti ♪
  18.      rokóvnik 2 -a m (ọ̑) knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf: vtakniti roke v rokovnik; kožuhovinast rokovnik ♪
  19.      rokovnjáč  -a m (á) 1. v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih, organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z ropanjem zlasti premožnih ljudi: preganjati rokovnjače 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: s temi potepuhi in rokovnjači se ne boš družil / kot psovka vrni mi denar, ti rokovnjač ♪
  20.      rokovnjáčiti  -im nedov. (á ȃ) v prvi polovici 19. stoletja delovati, živeti kot rokovnjač: rokovnjačili so po gozdovih in cestah ● knjiž. sovražnikovi vojaki so rokovnjačili po deželi ropali, plenili ♪
  21.      rokovnjáščina  -e ž (ā) 1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini 2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine ♪
  22.      rokovnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje ♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev ♪
  23.      rokovnjáštvo  -a s (ȃ) 1. v prvi polovici 19. stoletja obstajanje rokovnjačev: sociološko zanimiv pojav rokovnjaštva; zgodovina rokovnjaštva 2. ekspr. malovredno, ničvredno dejanje: bil je kaznovan za rokovnjaštvo ♪
  24.      rovokopáč  -a m (á) grad. stroj za kopanje jarkov in nakladanje izkopanega materiala: kopati z rovokopačem ♪
  25.      Rúbikon  -óna in -a m (ȗ ọ̑; ȗ) reka, ki je rimski vojskovodje ob vrnitvi s pohodov niso smeli prekoračiti z vojsko: Cezar je kljub prepovedi šel z vojsko čez Rubikon ∙ knjiž., ekspr. treba je prekoračiti Rubikon storiti odločilno dejanje ♪

   4.253 4.278 4.303 4.328 4.353 4.378 4.403 4.428 4.453 4.478  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA