Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (43.353-43.377)
- údriti -im dov. (ȗ) zastar. udariti: enega je udril po glavi, drugega sunil v rebra / kot poziv k udarcu, tepežu: udri ga, kaj čakaš; udrite jih, kamor pade, pade ♪
- udrtína -e ž (í) 1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja: v stropu je nastala udrtina; zasuti udrtino; od udarca ima na čelu globoko udrtino 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame; udorina: odkopati udrtine ob vhodu v jamo ♪
- udrúženje -a s (ū) zastar. združenje, zveza: mednarodno udruženje za kulturno sodelovanje; udruženje književnikov ♪
- udržáti -ím dov. (á í) 1. narediti, da se kdo ne premika dalje, ne pade: udržati konja; tovariš v navezi je omahnil in komaj ga je udržal / sod bi se skotalil po bregu, če ga ne bi drevje udržalo zadržalo 2. narediti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: kadar hoče iti, je nobena sila ne udrži; tega razgrajača dva človeka komaj udržita / ni ga bilo mogoče udržati doma udržáti se knjiž. zadržati se, premagati se: težko se je udržal, da ni nič rekel; prim. udržan ♪
- udržljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko zadržan: udržljiv fant; do njega je precej udržljiva ♪
- udúšati -am nedov. (ū) star. dušiti: mehka trava je udušala korake; njegov glas se je udušal v joku / udušati svoja čustva zadrževati, premagovati ● zastar. kislina uduša vsa živa bitja ubija, uničuje ♪
- uduševáti -újem nedov. (á ȗ) star. dušiti: trava je uduševala korake / uduševati svoja čustva, hrepenenje zadrževati, premagovati ♪
- udušíti -ím dov., udúšil (ȋ í) 1. zadušiti: samica je udušila mladiča / skoraj se je udušil v dimu / tesnoba ga je hotela udušiti; udušiti svojo vest 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: udušiti vstajo / razum je udušil nagon; udušiti otrokovo samostojnost / udušiti jok, smeh; udušila je solze, ki so ji silile v oči / udušiti bolečino, strah 3. zmanjšati jakost zvoka: ropotanje strojev je udušilo besede; preproga uduši korake 4. redko pogasiti: ogenj so s težavo udušili / udušiti cigareto v pepelniku ugasniti 5. ekspr. popiti, izpiti: udušili so veliko vina / steklenico je hitro udušil udušèn -êna -o: udušen glas; prisl.: udušeno krikniti ♪
- udvorljívec -vca m (ȋ) knjiž. dvorljivec: vse življenje je bil udvorljivec / imela je veliko udvorljivcev oboževalcev, občudovalcev ♪
- ùf in úf medm. (ȕ; ȗ) 1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu: uf, zdaj je konec; uf, uf, komaj sem prišel sem gor 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uf, kako me boli 3. izraža zoprnost, mraz: uf, kar tresem se od mraza 4. izraža nejevoljo: uf, kakšna si; kaj pa je? Že spet to, uf 5. izraža podkrepitev trditve: uf, kako je vroče; uf, popolnoma sem pozabil ♪
- ufológ -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z raziskovanjem neznanih letečih predmetov: svetovni kongres ufologov ♪
- ufologíja -e ž (ȋ) veda o neznanih letečih predmetih: ukvarjati se z ufologijo; strokovnjak za ufologijo ♪
- ufolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ufologe ali ufologijo: ufološke raziskave / ufološko društvo ♪
- ugájanje -a s (ȃ) glagolnik od ugajati: čutno, estetsko ugajanje / želja po ugajanju ♪
- ugájati -am nedov. (ȃ) z dajalnikom 1. biti tak, da vzbuja občutek ugodja: goveja juha mi ugaja; premraženemu človeku ugaja topla kopel; po okusu mi jed ne ugaja; zelo mu ugaja hladna pijača // biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam koga: ugajajo ji visoki moški; njena koketnost mu ne ugaja; slike zelo ugajajo mlajšim obiskovalcem razstave / ekspr. ritem ugaja tudi razvajenemu ušesu / ekspr. doma se vedem, kakor mi ugaja kakor hočem, želim 2. ugodno vplivati na rast, razvijanje; prijati: tem rastlinam ugaja peščena zemlja ugajajóč -a -e: vsem ugajajoči nasadi ♪
- uganítev -tve ž (ȋ) glagolnik od uganiti: uganitev imena ● star. ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen ♪
- uganíti in ugániti -em dov. (ȋ á) 1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: uganil je njene misli, skrite namene, želje; uganil je, da bo deževalo; uganila je, koliko je star; to je lahko, težko uganiti / iz njegovih besed je uganil, kdo je; po njenih očeh je uganil resnico / ekspr. vedeževalka ji je vse uganila pravilno napovedala prihodnost 2. rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: kdor bo prvi uganil, bo dobil nagrado / uganiti naslov pesmi; uganiti osebo / uganiti uganko rešiti 3. star. ugotoviti, spoznati: kmalu so uganili, da krade / težko je uganil bistvo problema dojel, razumel ● pog., ekspr. ti jo zmeraj uganeš pravilno poveš,
narediš; pog. v veseli družbi so marsikatero uganili povedali so več domislic, šal; pog. uganiti nepremišljenost, neumnost narediti, zagrešiti; pog. prisedita, bomo kakšno pametno uganili se bomo kaj pametnega pogovorili ugánjen -a -o: uganjena beseda ♪
- ugánjati 1 -am nedov. (ȃ) ekspr. 1. delati, početi: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim 2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč 3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost ● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športom uganjajóč -a -e: uganjajoč svojo trmo, je močno zacepetala ♪
- ugánjati 2 -am nedov. (ā) zastar. ugibati: uganjala sva, koliko jih bo prišlo ♪
- uganjeváti -újem nedov. (á ȗ) ugibati: uganjevati misli; uganjevali so, kateri bo zdaj na vrsti / uganke je dobro, uspešno uganjeval reševal / star. ali je prav tako, ne bom uganjeval premišljeval, razglabljal / star. vaščani so o njem uganjevali čudne stvari pravili, govorili ♪
- ugánka -e ž (ȃ) 1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank // grafični lik, risba ali skupek zlogov za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka /
raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja ● ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito ♪
- ugánkarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ugankarje ali ugankarstvo: ugankarski kotiček v časopisu / ugankarski klub ugánkarsko prisl.: ugankarsko zanimive besede ♪
- uganljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da uganiti: težko uganljivi nameni ♪
- ugásek -ska m (ȃ) nav. mn. pogašeni delci premoga: odvažati ugaske; posuti igrišče, atletsko stezo z ugaski / premogovi ugaski ♪
- ugasíti -ím dov., ugásil (ȋ í) 1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasiti vžigalico / ugasiti svečo / ugasiti ogenj // nepreh., redko prenehati goreti; ugasniti: plamen je ugasil / zadnja iskrica upanja je ugasila 2. narediti, da kaj preneha svetiti; ugasniti: legla je in ugasila luč 3. pog. izključiti, izklopiti: ugasiti radijski sprejemnik ● ugasiti apno živo apno politi z vodo; ekspr. z vinom (si) je ugasil žejo s pitjem vina je dosegel, da ni bil več žejen ◊ metal. ugasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju; zakaliti ugašèn -êna -o: ugašena sveča; žeja je bila kmalu ugašena ♪
43.228 43.253 43.278 43.303 43.328 43.353 43.378 43.403 43.428 43.453