Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (4.301-4.325)


  1.      razlikovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razlikovati: sposobnost razlikovanja barv; natančno razlikovanje med posameznimi pojavi, predmeti / pomensko razlikovanje; razlikovanje pojmov 2. dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: bolelo ga je učiteljevo razlikovanje med otroki / rasno, socialno razlikovanje ◊ lingv. izgovorna oddaljitev enega izmed dveh enakih ali podobnih glasov od drugega; disimilacija ♪
  2.      razlikovánost  -i ž (á) knjiž. razmejenost, opredeljenost česa glede na razlike: razlikovanost organov; razlikovanost med bistvom človeka in stvari ♪
  3.      razlikováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. videti, občutiti različnost med čim: razlikovati barve; razlikovati užitne in neužitne gobe; razlikovati kak predmet od drugih; razlikovati med posameznimi glasovi; med temi stvarmi moramo dobro razlikovati; razlikovati po obliki / razlikovati pomene besed // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: ta narečja ne razlikujejo več padajoče in rastoče intonacije / ta literarni zgodovinar razlikuje naslednja obdobja 2. knjiž., redko povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega; ločiti: ta lastnost ga razlikuje od drugih ljudi; to ga zelo razlikuje od bratov razlikováti se biti različen, drugačen: človek se razlikuje od živali / naša doba se razlikuje od prejšnjih; razlikovati se po izobrazbi, po zunanjosti / mnenja o tem se zelo razlikujejo; razlikovati se med seboj razlikujóč -a -e: razlikujoči znaki; sodba, razlikujoča se od drugih ♪
  4.      raznolíkost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. lastnost, značilnost raznolikega: raznolikost kapnikov 2. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznolikost pojavov, stvari / raznolikost pokrajine ♪
  5.      razoblikováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali ∙ knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko ♪
  6.      razsekováti  -újem nedov. (á ȗ) s sekanjem delati kose, dele: razsekovati veje / razsekovati meso ♪
  7.      razúmskost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost razumskega: izrazita razumskost teh pesmi; razumskost znanstvenega stila // uveljavljanje, poudarjanje razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: v pesnikovi zbirki se očitno kaže razumskost / ekspr. suha razumskost ♪
  8.      rdečekóžec  -žca m (ọ̑) ekspr. Indijanec: bojni plesi rdečekožcev ♪
  9.      rdečekóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rdeče kože: rdečekožen dojenček / ekspr. rdečekožna plemena severnoameriška indijanska plemena ♪
  10.      rdéčko  -a m (ẹ̑) žival rdečkasto rjave barve, navadno vol, konj: belca je prodal, rdečka pa je obdržal ♪
  11.      redko...  ali rédko... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na redek: redkobesednež, redkodlak; redkokdo ♪
  12.      redkobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki nerad govori, pripoveduje: redkobeseden človek; postal je redkobeseden ♪
  13.      redkobesédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. redkobeseden človek: redkobesednež se je nazadnje razgovoril; bil je redkobesednež in čudak ♪
  14.      redkobesédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost redkobesednega človeka: njegova redkobesednost je splošno znana / ženina redkobesednost je kazala, da je užaljena ♪
  15.      redkocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci ♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora ♪
  16.      rédkokàm  prisl. (ẹ́-ȁ) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre ♪
  17.      rédkokatéri  -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄) malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal ♪
  18.      rédkokdàj  prisl. (ẹ́-ȁ) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: redkokdaj je doma; redkokdaj mu kaj odreče ∙ bil je dobre volje kakor redkokdaj zelo ♪
  19.      rédkokdó  rédkokóga zaim. (ẹ́-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: redkokdo pozna to rastlino; njegova glasba je redkokomu všeč ∙ govoriti zna kakor redkokdo zelo dobro ♪
  20.      rédkokjé  prisl. (ẹ́-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: redkokje se tako dobro počuti kot pri njih ∙ tam je zadovoljna kakor redkokje zelo ♪
  21.      rédkokrat  prisl. (ẹ́) star. malokrat, malokdaj: redkokrat pride domov ♪
  22.      redkolás  in redkolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. ki ima redke lase: redkolas človek / redkolasa glava ♪
  23.      rédkoma  prisl. (ẹ̄) knjiž. redko, poredkoma: le redkoma je prihajal k njim ♪
  24.      rédkost  tudi redkóst -i ž (ẹ́; ọ̑) 1. pojav ali dejstvo, da je kaj redko: tak pojav je precejšnja redkost; redkost teh izdelkov v prodaji 2. redek predmet, pojav: na dražbi bo tudi nekaj redkosti / bibliofilska, knjižna, muzejska redkost 3. lastnost, značilnost redkega: redkost sita ♪
  25.      rédkosten  -tna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko redek: pohištvo iz dragocenega in redkostnega lesa ♪

   4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA