Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (42.778-42.802)
- tretíranje -a s (ȋ) glagolnik od tretirati: izobraževanje zasluži enako tretiranje kot druga področja; opozarjati na slabše tretiranje manjšin v drugih deželah / enostransko tretiranje človeka; površno tretiranje problemov ♪
- tretírati -am nedov. (ȋ) publ. 1. s prislovnim določilom obravnavati koga, ravnati s kom: kolonisti so tretirali domorodce zviška; tretirati človeka kot blago, predmet 2. prikazovati, predstavljati: problemi, ki jih tretirajo filmi, so znani; tretirati kulturo z narodnega stališča; tretirati sociologijo statistično ● žarg. tretirati kaj s kislino obdelovati tretíran -a -o: vprašanje gospodarskega sodelovanja je bilo na konferenci posebej tretirano ♪
- tretják -a m (á) 1. agr. žival moškega spola v tretjem letu starosti: kupiti tretjaka / bik tretjak 2. nekdaj avstrijski novec za tri krajcarje: plačati s tretjakom // ruski novec za tretjino rublja: rubelj in tretjak ♪
- tretjelétnik -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj tretjega letnika: takrat je bil tretjeletnik na pravni fakulteti; tretjeletnik gimnazije 2. otrok ali žival v tretjem letu starosti: tretjeletniki so trmasti ♪
- trétjerazréden -dna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu: tretjerazredno blago, sadje // ekspr. slab, malovreden: predvajajo tretjerazredne filme; umetniško tretjerazredno besedilo / to je tretjerazrednega pomena je postransko, nepomembno ♪
- tretjestôpenjski -a -o [pǝn] prid. (ȏ) nanašajoč se na tretjo, visoko stopnjo: tretjestopenjski državni organ ♦ jur. tretjestopenjsko sodišče sodišče tretje stopnje; šol. tretjestopenjski študij do leta 1980 študij na tretji stopnji ♪
- tretješólec -lca m (ọ̑) učenec tretjega razreda: tretješolci in tretješolke // nekdaj učenec tretjega razreda gimnazije: že kot tretješolec je pisal pesmi ♪
- tretješólka -e ž (ọ̑) učenka tretjega razreda: naša tretješolka se še igra s punčko // nekdaj učenka tretjega razreda gimnazije: na ekskurzijo so šli tretješolci in tretješolke ♪
- trétjevŕsten -tna -o prid. (ẹ̄-ȓ) ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu; tretjerazreden: tretjevrstno blago // ekspr. slab, malovreden: tretjevrstna literatura ♪
- trétji -a -e štev. (ẹ́) 1. ki v zapovrstju ustreza številu tri: tretji dan v tednu; hodi v tretji razred; tretji rod izseljencev; dobiti tretjo nagrado; sedeli smo v tretji vrsti; otrok v tretjem letu; na tekmovanju je zasedel tretje mesto / tretji [3.] avgust; kralj Edvard III. / od doma je odšla že pred tretjo (uro) 3h; 15h / vsak tretji učenec je zbolel / tretja izdaja časopisa; strah pred tretjo svetovno vojno; tretje dejanje // po vrednosti, kvaliteti za stopnjo nižji od dobrega: cesta tretjega reda; gostišče tretje kategorije / blago tretje vrste // glede na pomembnost, odločanje na najvišji stopnji: organ tretje stopnje / v upravnem postopku ni tretje instance 2. nanašajoč se na osebe, ki niso v odnosu, razmerju z določeno osebo, skupino, niso udeležene v zadevi, stvari: to sem izvedel od tretje osebe / dokumenti ne smejo priti v tretje roke; informacija iz tretje roke ● tretji rajh
nemška država od 1933 do 1945; publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom; umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; ekspr. kovati koga v tretje nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati ◊ avt. dati v tretjo prestavo; ekon. tretja industrijska revolucija hitra kvalitetna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; film. tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; jur. tretja oseba oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka; sodišče tretje stopnje; lingv. tretji sklon; tretja stopnja pridevnika presežnik; mat. tretji koren kubični koren; tretja potenca števila; med. opeklina tretje stopnje opeklina, pri
kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; rel. tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; tretja božja oseba; šol. študij na tretji stopnji do 1980 študij na podiplomski stopnji; zgod. tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje; Tretja [III.] internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 trétji -a -e sam.: dva sta naredila izpit, tretji pa ne; posvetuj se o tem še s kom tretjim; očitali so ji to in ono in tretje ∙ star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji tretjič; žarg., avt. voziti v tretji, s tretjo v tretji prestavi; danes smo že v tretje tukaj tretjič; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; preg. v tretje gre rado ♦ lit. tretje pri primeri tertium comparationis ♪
- trétjič prisl. (ẹ́) 1. pri ponavljanju na tretjem mestu: tretjič nam ni uspelo zmagati; prišel je dvakrat, tretjič si je premislil; pri licitaciji kdo da več — prvič, drugič, tretjič 2. v zapovrstju na tretjem mestu: šola potrebuje te strokovnjake: 1. matematika, 2. elektroinženirja, 3. [tretjič] kemika ♪
- trétjikrat prisl. (ẹ́) pri ponavljanju na tretjem mestu; tretjič: tretjikrat se pripravlja na skok ♪
- tretjína -e ž (í) 1. del na tri enake dele razdeljene celote: dobila je tretjino klobase; plačati tretjino stroškov / ima le tretjino želodca // približno tretjinska a) mera, količina: potrebni sta dve tretjini glasov; ob potresu je bila porušena tretjina hiš; tretjino življenja prespimo b) v prislovni rabi, navadno s primernikom stopnja: kupiti kaj (za) tretjino ceneje; tretjino mlajša je od njega // s predlogom mesto, glede na katero se deli celota na tri enake dele: roman je prebral do tretjine; biti na tretjini poti 2. navadno s prilastkom kar predstavlja del na tri enake dele razdeljene stvari, zlasti glede na določeno izhodišče: razdeliti pomaranče na tretjine; zadnja tretjina življenja / v prvi tretjini leta ♪
- tretjínek -nka m (ȋ) nar. gorenjsko kdor pomaga čredniku pasti, navadno tretjino krav: najeli so ga za tretjinka ♪
- tretjíniti -im nedov. (í ȋ) nar. gorenjsko pomagati čredniku pasti, navadno tretjino krav: tretjiniti in potepeniti / tretjiniti pri kravah ♪
- tretjínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tretjino: tretjinska količina, mera / tretjinski delež ♪
- tretmá -ja m (ȃ) publ. 1. način obravnavanja koga, ravnanja s kom: določiti tretma; s posebnim pedagoškim tretmajem omogočiti, da tudi manj nadarjeni končajo šolo; izvajanje protialkoholnega tretmaja 2. prikazovanje, predstavljanje: prepuščati tretma sedanjosti posameznikom; realističen tretma vsakdanjih problemov v filmu ♪
- trézen -zna -o prid., tréznejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ni pod vplivom alkoholne pijače: strežejo le treznim gostom; trezen voznik vidi prometni znak prej kot pijan; malokdaj je trezen; trezna družba // ki izraža tako stanje: njegov pogled ni bil več trezen 2. nav. ekspr. ki ravna razsodno, preudarno: trezen človek bi ravnal drugače; na tako treznega fanta se lahko zaneseš; to so bili poslovni, trezni ljudje / biti razumska, trezna narava // nav. ekspr. ki vsebuje, izraža razsodnost, preudarnost: imeti trezne nazore; trezen pogled na svet; biti sposoben trezne presoje; trezno sprejemanje vsega novega / ekspr.: narediti trezen načrt uresničljiv; voditi trezno politiko skladno z razmerami / odločiti se po treznem premisleku ● ekspr. imeti, ohraniti trezno glavo
biti, ostati razsoden, preudaren; zastar. trezna enonadstropna hiša preprosta; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje trézno prisl.: trezno kaj oceniti, premisliti; trezno ravnati; bil je trezno misleč človek; članek je pisan trezno ♪
- tréznež -a m (ẹ̑) ekspr. trezen človek: trezneži in pijanci / tako bi ravnal vsak treznež ♪
- trezór -ja m (ọ̑) posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti: zavarovati trezor z alarmno napravo; vlomilci so hitro odšli iz trezorja / bančni trezor; nočni trezor z vratci na zunanji strani stavbe, skozi katera se lahko spusti kaj v hranjenje v neuradnem, nočnem času // kovinski predal, omarica za shranjevanje denarja, dragocenosti: odpreti trezor; vgraditi trezor; spraviti nakit v trezor ♪
- tŕg -a m (ȓ r̄) 1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljenje stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica // odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg revolucije 2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu; prebivalci trga; trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga 3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja; z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg;
trg na debelo; trg za bombaž / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje 4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg; poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga ● žarg. črni trg črna borza; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami ◊ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile ♪
- trgálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. delavka pri trgalniku: dela kot trgalka 2. redko trgačica: po vinogradu se je razlegala pesem trgalk ♪
- trgálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za trganje tekstilnih odpadkov: zbirati stare cunje, volnene pletenine za trgalnico; delati v trgalnici ♪
- trgálnik -a m (ȃ) tekst. stroj za trganje tekstilnih odpadkov: trgati stare cunje s trgalnikom ♪
- tŕganec -nca m (r̄) nav. mn., gastr. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki natrganih koščkov: paprikaš s trganci ♪
42.653 42.678 42.703 42.728 42.753 42.778 42.803 42.828 42.853 42.878